Nadaljuj na Netlogu

še sekund
Stran s profilom osebe vetrovnodekle

vetrovnodekle

ženska - 71 let
19.723 Obiskovalci

Blog / SPOMINI STAREGA GOJZERJA-BASALIŠČE

sreda, 26 oktober 2011 ob 17:07

..Kako je padla ideja da obiščeva Basališče….Spomladi v mesecu marcu , ko sva nabirala kondicijo in razgibavala svoje otrdele sklepe, in trenirala moje koleno, ter preizkušala moč svojih mišic, ki so čez zimo precej pomehkužile nekaj zaradi manjše aktivnosti nekaj zaradi poškodbe, sva se odpravila na naš kako naj rečem mini, mini , mini Triglav Paški Kozjak… Katerega sva včasih obiskovala tudi večkrat tedensko… Ko sva se vračala z vrha Špika tako se namreč imenuje vrh Kozjaka je nas ustavila družina in nas povprašala , če veva kakšna je pot na Basališče. Z možem sva se spogledala kajti nikoli še nisva bila tam, a vseeno je moj mož nonšalantno pokazal na kažipot in dejal :

V tej smeri gre in kakor predvidevam je pot položna in prijetna je hoja po mehkih tleh. » Hura« so se razveselili otroci in kar stekli po ozki pot ki je vodila med listnatim drevjem, ki pa je bilo še na tej višini popolnoma golo.
Sledilo je še nekaj pogovora in razpravljanja kje smo že bili bila, kam gremo in nato sva jim zaželela srečno pot, ter se vrnila v dolino
A že nazaj grede sva se odločila, da tudi midva obiščeva to Bašališče saj ni daleč 1.30 je pisalo na kažipotu. Pa če je pot še položna ni vrag, da bo moje koleno vzdržalo..
»22.4.2011 SVA krenila že zgodaj zjutraj na pot. .Peljala sva se do naselja Kozjak, kjer je mimogrede bila včasih šola a ker je zaradi recesije otrok stanje postalo mini mini… :) so jo zaprli.. Tako otroke vozijo v dolino…Bil je prečudovit spomladanski dan. V zraku je bilo čutiti tisto svežino jutra in povsod je bilo vse pokrito z cvetnim prahom . .Ko pa sva prišla malo više je bilo vse še v popkih.

Kakor že rečeno sem pričakovala lagoden sprehod med debelimi bukvami in prečudovitim razgledom na Mislinjsko, Šaleško,in dolino proti severu vzhodu.. Kajti tu vodi planinska pot Po obronkih treh dolin…

Kar naenkrat se je pričela pot vzdigovati …No seveda saj se more sem razmišljala molče, če hočeva priti malo više, je treba pač zagristi v kolena. Pa se je pričelo skalovje nikjer ni bilo več duha in sluha o mehki travi in položni poti katero je moj mož še ves čas obljubljal. Toda bila sva spočita in kolikor toliko pripravljena na večje napore. Pa sva stopila, celo malo hitreje, Počutila sem se odlično in vedno je tako . Nekaj čarobnega je v tem ko vstopiš v objem neokrnjene narave začutiš v vsaki pori svojega telesa spremembo, kot da postajaš lažji tegobe in banalnosti vsakdana enostavno izginejo celo dihati začneš drugače. No ne znam opisati tega občutka tega moraš enostavno doživeti..
Seveda sem se večkrat ustavila, ko pa je bilo tako zanimivo videla sem toliko mravljišč, toliko odtenkev zelene in cvetice, ki so v dolini že zdavnaj odcvetele in toliko nenavadnih dreves , ki so spodbudile mojo domišljijo , da sva se nazadnje smejala oba od srca .


No po dobrem maršu sva prišla na vrh. Seveda sem mislila.. »Hura na vrhu sva«.
Razgled med drevjem je bil prekrasen. Cela Šaleška dolina je bila pred nama. Jezera so kot modra zaspana očesca mežikala v sončno jutro. Iz elektrarne Šoštanj se za spremembo ni kadilo. Slika je bila popolna.. pa tudi proti Dobrni se je odpiral prekrasen pogled na kmetije… ja bila je prava idila. Pa mir…
Samo na vrhu še nisva bila. Pot je z vrha spet vodila navzdol in to kar krepko navzdol. Ha, sva se nasmejala in rekla oba hkrati »Saj bova prišla v dolino do Mislinja. A še vedno sva se spuščala, če ne bi bilo znakov bi skoraj mislila, da sva zašla. A to bi bolj težko, ker je bilo na vsaki strani kar prepadno območje.
Nato sva prišla na mali preval in pot se je pričela spet dvigovati ,a ta hrib je bil še veliko višji, kot prvi. No sva dejala končno bova na vrhu. Tudi mož je moral priznati, da se je motil radi »položnosti« . A ker imava rada presenečenja in brezpotja, čeprav to tokrat niso niti bila, a zgledalo je kot, da tu že dolgo ni nihče hodil. Zrak je bil vedno boljši, ptičje petje je vedno bolj ubrano zvenelo. Spet sva se približevala vrhu, že sva se veselila počitku in zajtrku.. oziroma malici. Kajti moj želodec je že glasno zahteval svoj obrok. Pa še tako je: Jaz sem drugače zelo miroljuben človek a če sem lačna postanem po domače rečeno Tečna. Tako, da takrat še sama sebe težko prenašam, kaj, da bi me šele drugi. Ko sem omenila možu, da sem lačna je samo prikimal se nasmejal in dejal: »Samo malo še potrpi bova se odpočila , pojedla in kavo popila.« .Ja to je v redu , mu odvrnem samo, da vidim, kako zgleda to Basališče
Še nekaj korakov in bila sva na vrhu.! Ja na vrhu že! A ne na Basališču, bil je samo eden od vrhov. Nič sva se odločila vrh gor ali dol. Bova pomalicala. Pričnem prazniti nahrbtnik, mož pa pravi kava je najbrž še topla.. O odvrnem potem jo kar natoči bom en požirek, ( sem namreč pravi kofetar)…Jaz še pripravljam sendviče, ko mi mož malo vstran reče: Na izvoli ! Obrnem se in prasnem v smeh, kajti nasproti mi je ponujal kavo v porcelanasti skodelice in niti krožniček ni manjkal. Ja to pa je postrežba He he, navadno vzameva plastične skodelice in seveda brez krožnikov. A sem se spomnila takoj, ko sem to videla da sem se nekaj dni nazaj pritoževala, (če pijem kavo samo z skodelico) imam navadno to smolo, da se polijem po sprednji strani telesa.
In ker je moj mož vedno za štose …. on skuha kavo in pripravi pijačo jaz poskrbim za hrano…me je presenetil z krožnikom.. V očeh pa so mu plesali mali vražički.

Ja, mu rečem v taki divjini je res važno, da imam krožnik ---skoraj nisva mogla jesti tako sva se smejala in to še na ta račun, ker nisva bila na vrhu in niti nisva vedela kako daleč je še . Pojedla sva, spila .. ala Cart Cofe, ter se dobre volje odpravila naprej . Seveda spet navzdol in po dobrih dvesto metrih se je pred nama odprla dolina kot v pravljici ali, kot iz filma Winettu. Samo Old Shaterhand je še manjkal.

Dolina posuta z spomladanskim sviščem in kukavicami me je prevzela. Nekaj časa sva hodila po njej nato sedla in se enostavno predala soncu in trenutku… Nepozabno doživetje. Nikjer žive duše Pozabljeno je bilo rahlo oglašanje kolena. Uživala sva ta trenutek.. zdaj…

Ja in ker je takih trenutkov navadno vedno prehitro konec, čeprav bi najraje ostala kar tu sva nadaljevala pot. Na koncu doline sva zavila na desno v gozd mimo lovske preže, ja še to moram povedati dolina je drugače neobljudena … dolga dolina kot ponedeljek, široka dobrih tristo metrov. V njej pa je je pet lovskih prež, ki so kazile naravo, čeprav so bile estetsko zgrajene. Se sprašujem ali so to za opazovanje narave, ali pa za lov. Uboge divjad pri teh številnih prežah nimajo nobene možnosti.

Ja , a vsak raj ima tudi svoj minus !!
No spet sva se potopila v pomladansko, obarvano pobočje
… povsod je bilo polno rdečkastega teloha, in vetrnic ter še drugih znanilcev pomladi. Poznala se je višinska razlika to cvetje je v dolini že zdavnaj odcvetelo… Nato se je pred nama prikazal na gosto posajen gozd in ob robu tega sva zagledala spominsko ploščo na kateri je pisalo, da je tu od 16- 18 februarja divjal srdit boj 1944 posledica tega so bile tudi žrtve,tu so padli trije partizani iz Dobrne ..Trenutek sva umolknila in se poglobila v preteklost, nato pa sva zakorakala med številnimi mravljišči še zadnji kos poti in huraaa bila sva na vrhu, ki pa se meni sploh ni zdel tako visok . Kakor koli spet sva se odpočila in takrat je že bil čas kosila po kosilu kavica in smeh…


Uživala sva se grela kot martinčka na spomladanskem soncu … skratka bil je prečudovit izlet, čeprav naporen… se mi je še poznala poškodba kolena a vse je bilo pozabljeno. Včeraj, ko sem brskala po mojem arhivu fotografij sem naletela na posnetke iz tega izleta postalo mi je toplo pri srcu in obljubila sva si da se naslednje leto spet povzpneva na Basališče samo iz druge Vitanjske strani… hah že sedaj mi gre na smeh, kako presenečenje mi bo pripravil tokrat moj mož… morda bo z sabo nesel pladenj…
P.P.

"VETROVNO DEKLE"


Komentarji 27

Moraš se vpisati, da bi objavil/a komentar. Če še nimaš svojega računa, se registriraj zdaj!

  • 71

    vetrovnodekle 27 januar 2012

    - Lidijall:
    - vetrovnodekle:
    - Lidijall:
    Haha, sem se nasmejala tvoji zgodbi o vrhovih. Ravno tako se je dogajalo meni. Ta bo pravi, no če ne ta pa naslednji . In naj ti nekaj zaupam na uho:))..pet minut pred vrhom sem obrnila nazaj in to iz ene neumne napake, ker sem ob preži tako malomarno pogledala na smerno tablo, da sem videla na njej napisan čas 5 min. do Basališča...pisalo pa je pol ure seveda. In ,ker se je pot pošteno raztegnila za teh 5 min. sem enostavno mislila, da sem tale vrh pač ob poti zgrešila, oz. ni dobro označen. Joj, sem bila potem jezna nase, pa na smeh mi je tudi šlo. No do koče sem se pa vrnila po drugi strani. Na začetku travnika, malo preden, da prideš po poti iz skalc do travnika je ena luštna pot, ki se spušča med drevjem levo navzdol. In pripelje do ceste, tam se obrneš desno in lagodno prideš do koče na Paškem Kozjaku nazaj.

    Ja tudi jaz sem sedaj še enkrat prebrala to dogodivščino in sem se nasmejala, ob spominu na ta dan....Ja veš tudi naju je grozno motilo teh 5 minut, sva mimogrede tudi midva mislila minute ne ure. No ko sva prišla do kraja na vrh sem mislila da bo veliko višji. No kakor koli bilo je vseeno zelo zabavno in travnik je bil višek vsega oz. vrhunec... je prekrasen..Hvala za nasvet za pot. Me pa zanima, kje se gre iz Obratne strani

    Po cesti od koče greš. Če se spomniš sta dve, po spodnji greš. Tudi zapelješ se lahko...kako daleč ti tako na oko zdaj ne vem povedat. Je eno razpotje še vmes, greš po levi cesti naprej v hrib,potem pa pred nekim naseljem ali pa večjo kmetijo skreneš v hrib skozi gozd, po gozdni potki. Ni markirano, vendar, ko si enkrat na njej, ne moreš več zgrešiti.

    Hvalaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa


  • 71

    vetrovnodekle 26 januar 2012

    - Lidijall:
    Haha, sem se nasmejala tvoji zgodbi o vrhovih. Ravno tako se je dogajalo meni. Ta bo pravi, no če ne ta pa naslednji . In naj ti nekaj zaupam na uho:))..pet minut pred vrhom sem obrnila nazaj in to iz ene neumne napake, ker sem ob preži tako malomarno pogledala na smerno tablo, da sem videla na njej napisan čas 5 min. do Basališča...pisalo pa je pol ure seveda. In ,ker se je pot pošteno raztegnila za teh 5 min. sem enostavno mislila, da sem tale vrh pač ob poti zgrešila, oz. ni dobro označen. Joj, sem bila potem jezna nase, pa na smeh mi je tudi šlo. No do koče sem se pa vrnila po drugi strani. Na začetku travnika, malo preden, da prideš po poti iz skalc do travnika je ena luštna pot, ki se spušča med drevjem levo navzdol. In pripelje do ceste, tam se obrneš desno in lagodno prideš do koče na Paškem Kozjaku nazaj.

    Ja tudi jaz sem sedaj še enkrat prebrala to dogodivščino in sem se nasmejala, ob spominu na ta dan....Ja veš tudi naju je grozno motilo teh 5 minut, sva mimogrede tudi midva mislila minute ne ure. No ko sva prišla do kraja na vrh sem mislila da bo veliko višji. No kakor koli bilo je vseeno zelo zabavno in travnik je bil višek vsega oz. vrhunec... je prekrasen..Hvala za nasvet za pot. Me pa zanima, kje se gre iz Obratne strani


  • 71

    vetrovnodekle 29 oktober 2011

    Hvala tebi he he ja moj je včasih z vsemi žavbami namazan :)lep večer ti želim - Boyana_si:
    Imaš pa res super moža ... Haha, ja, kava na krožniku, ha, naslednjič bo res morda pladenj.
    Hvala za tale čudovit opis. Prav uživala sem pri branju.


  • 71

    vetrovnodekle 28 oktober 2011

    Hvala za podatek... me veseli, da to sem to zvedela, če bo le zdravje se sigurno udeležim..Ah ta klopca pod Špikom.... no midva tokrat nisva šla na Špik ampak od koče na Kozjaku direkt na Basališče mimo Cerkve in šole-- na špiku sva bila mesec prej... ko so cveteli zvončki in celo pobočje Špika je bil dobesedno prekrito z njimi. Nepozabno doživetje, kot bi bilo vse posuto z sladkorjem v prahu......Lep vikend ti želim :)..quote=nagajivec]- vetrovnodekle:
    Dobro jutro ti želim...Hvala lepa za komentar, nisem vedela tega da so na tem travniku srečanja planincev. Do predlani sem bila nekaj let bolj kot ne odsotna z planinskih poti... sedaj na novo spet začenjamo hoditi po starih ,novih poteh katere so se prekinile zaradi različnih razlogov....Se strinjam , da je iz Špika bolj klavrn pogled skozi veje na Šaleško dolino a z prvega vrha proti Basališču je boljši... Ne vem katero klopco misliš, a tisto na travniku pod drevjem. :).- nagajivec:
    Hvala za lep blog! Basališče mi je prav dobro znano, kajti tu sem običajno večkrat maja, ko je srečanje planincev na tej jasi. Običajno so organizirane igre, glasba, srečelov, itd.... Moram pa priznati, da ko listja ni na drevju še nisem bil tu gor. Drugo pa z vrha Špika za moje mnenje ni ravno posebnega razgleda. Škoda je, da ni slikce klopi :) Vsekakor ste imeli lep izlet.
    Lp

    No, da nadaljujem. Vsakega maja običajno tretjo ali četrto nedeljo Vitanski planinci to organizirajo. Pridejo pa planinci od prav povsod in tudi pohorska konjenica. Ravno ta čas so še zadnji uporabni smrekovi vršički. Lepo je tu. Klopca pa je malo pred vrhom Špika.
    Lp[/quote]


  • 54

    nagajivec 27 oktober 2011

    - vetrovnodekle:
    Dobro jutro ti želim...Hvala lepa za komentar, nisem vedela tega da so na tem travniku srečanja planincev. Do predlani sem bila nekaj let bolj kot ne odsotna z planinskih poti... sedaj na novo spet začenjamo hoditi po starih ,novih poteh katere so se prekinile zaradi različnih razlogov....Se strinjam , da je iz Špika bolj klavrn pogled skozi veje na Šaleško dolino a z prvega vrha proti Basališču je boljši... Ne vem katero klopco misliš, a tisto na travniku pod drevjem. :).- nagajivec:
    Hvala za lep blog! Basališče mi je prav dobro znano, kajti tu sem običajno večkrat maja, ko je srečanje planincev na tej jasi. Običajno so organizirane igre, glasba, srečelov, itd.... Moram pa priznati, da ko listja ni na drevju še nisem bil tu gor. Drugo pa z vrha Špika za moje mnenje ni ravno posebnega razgleda. Škoda je, da ni slikce klopi :) Vsekakor ste imeli lep izlet.
    Lp

    No, da nadaljujem. Vsakega maja običajno tretjo ali četrto nedeljo Vitanski planinci to organizirajo. Pridejo pa planinci od prav povsod in tudi pohorska konjenica. Ravno ta čas so še zadnji uporabni smrekovi vršički. Lepo je tu. Klopca pa je malo pred vrhom Špika.
    Lp


  • 71

    vetrovnodekle 27 oktober 2011

    Dobro jutro ti želim...Hvala lepa za komentar, nisem vedela tega da so na tem travniku srečanja planincev. Do predlani sem bila nekaj let bolj kot ne odsotna z planinskih poti... sedaj na novo spet začenjamo hoditi po starih ,novih poteh katere so se prekinile zaradi različnih razlogov....Se strinjam , da je iz Špika bolj klavrn pogled skozi veje na Šaleško dolino a z prvega vrha proti Basališču je boljši... Ne vem katero klopco misliš, a tisto na travniku pod drevjem. :).- nagajivec:
    Hvala za lep blog! Basališče mi je prav dobro znano, kajti tu sem običajno večkrat maja, ko je srečanje planincev na tej jasi. Običajno so organizirane igre, glasba, srečelov, itd.... Moram pa priznati, da ko listja ni na drevju še nisem bil tu gor. Drugo pa z vrha Špika za moje mnenje ni ravno posebnega razgleda. Škoda je, da ni slikce klopi :) Vsekakor ste imeli lep izlet.
    Lp


  • 71

    vetrovnodekle 27 oktober 2011

    Hi hi :)saj sem veliko ven spustila... ja saj veš naše življenje je roman, ki si ga pišemo sami, včasih je boljlep včasih pa otožen... dobro jutro ti želim :)- radovan1959:
    ma kaki blog.....to je ratal ceu roman.... :) :)


 1 2 3
Tvoja ocena: 0
ocena: 10,0 (7 glasovi)