pancoCar

• Izmenjaj

petek, 18 september 2009 ob 13:12

--------------------------------------------------- ------------------------------

Spustiti-Prilika o vrvi

Če je tvoj cilj imeti prav
boš našel napake v svetu
in poskušal popraviti.
Vendar ne pričekuj duhovnega miru.

Če je tvoj cilj notranji mir,
išči napake v svojih prepričanjih in pričekovanjih,
skušaj spremeniti njih ,ne sveta,
in bodi vedno pripravljen,da se motiš.

Um,priklenjen na svoja prepričanja,je kot človek,ki se oprijema kosa vrvi.

Na vso moč se oklepa življenja,vedoč,da bi padel v smrt,če bi ga spustil.
Starši,učitelji in še mnogi drugi so mu povedali,da je tako;in ko se ozre naokrog,lahko vidi,da vsi počno isto.

Nič ga ne bi moglo pripraviti do tega,da bi se spustil.

Mimo pride modrec.Ve,da je oklepanje nepotrebno,da je varnost,ki jo to ponuja,prividna in zaviralna.Išče način,da bi pregnal človekove privide in mu pomagal osvoboditi se.

Spregovori o resnični varnosti,o globlji radosti,o pravi sreči,o miru duha-Pove mu ,da bo vse to lahko okusil,če se bo le z enim prstom prenehal oprijemati vrvi.

"En prst,"pomisli človek,"to ni preveliko tveganje za okus blaženosti."
Torej pristane na prvo posvetitev.

In resnično okusi globljo radost,srečo in duhovni mir.

Vendar ne dovolj,da bi mu prineslo trajno izpolnitev.

"Še večjo radost,srečo in mir si boš pridobil,"mu reče modrec,"če se boš z drugim prstom prenehal oprijemati vrvi."

"Tole,"si reče človek,"bo že malo težje.Lahko to storim?Bo varno? Sem dovolj pogumen?" Okleva,nato upogne prst in začuti,kako bi bilo,če bi še malo popustil...ter tvega.

Odahne si,ko spozna,da ni padel;namesto tega odkrije večjo srečo in notranji mir.

Toda ali bi bilo mogoće še kaj več?

"Zaupaj mi," mu pravi modrec," Sem te doslej prevaral?Poznam tvoje strahove,vem kaj ti govori um-da to je noro,da je v nasprotju z vsem,kar si se gdaj naučil,ampak prosim zaupaj mi. Poglej me,vidiš,da sem svoboden? Obljubim ti, da boš varen in spoznal boš še večjo srečo in zadovoljstvo."

"Si resnično tako zelo želim sreče in notranjega miru," se sprašuje človek," da sem pripravljen tvegati vse,kar mi je drago? Načeloma da;toda kako naj bom prepričan,da bom varen,da ne bom padel? "Po kratkem prepričevanju začne opazovati svoje strahove,razmišljati,na čem temeljijo in kaj je tisto,česar si v resnici želi. Počasi začuti,da prsti rahljajo prijem in popuščajo Ve ,da bi zmogel. In ve da mora. Samo uprašanje časa je,kdaj bo spustil vrv.

Ko to stori,ga navda še večji občutek miru.

Samo še na enem prstu visi. Razum mu prigovarja,da bi pravzaprav že moral pasti,vendar ni. Je kaj narobe z oprijemanjem samim?"se vpraša. "Sem se ves čas motil?"

"Sam se boš moral odločiti," mu pravi modrec." Naprej ti ne morem pomagati. Samo ne pozabi,da so vsi tvoji strahovi neutemeljeni."

Zaupajoč svojemu notranjem glasu postopoma popusti še z zadnjim prstom.

In nezgodi se nič

Ostane točno tam kjer je.

Nato spozna, zakaj.Že ves čas je stal na tleh.

In ko pogleda na tla vedoč,da se mu nikoli več ne bo treba oklepati ničesar, najde pravi duhovni mir.
_________________
Poglavitni problem za nas vse, moške in ženske, ni učiti se, ampak odučiti se.