nedelja, 19 december 2010 ob 05:04

...eno punčko, ki je danes že odrasla ženska...poznam njeno zgodbo in pot, ki jo je prehodila do tukaj, kjer je zdaj...na svoji poti se je spotikala, se morala izogniti marsikateri skali in preplezati gorovja, da je prišla do sem...skratla prehodila je trnovo pot bosa krvavela je in hrepenela in iskala nekaj kar do danes še ni našla zavila je svoje krvaveče srce v oklep po licu ji je spolzela solza grenka in polna bolečine.Na tej poti je srečala že veliko ljudi ampak noben ji ni ganil trdo pa vendar mehko srce po zadnjem strmem vzponu, da bi vendar prišla na cilj je spoznala, da še vedno sanja sanje, ki niso uresničljive in so samo želja, upanje, hrepenenje..........in spoznala je da ta ljubezen, ki jo išče ji je bila ponujena pa vseeno se tega oklepa, ki si ga je odela tudi sama sedaj ne more odvreči.......s tem oklepom si je pridobila egoizem, trmo in izkoriščevanje nekoga,ki ji je bil blizu.............ki jo je spoštoval in jo cenil
Mogoče enega lepega dne se otrese tega oklepa in grdih navad..........takrat bo to najbolj nežno, čutno bitje tega sveta .......znala bo ceniti in obenem ljubiti.........takrat bo kot lotosov cvet, ki raste izven močvirja!!
Tik pred vrhom visoke gore,ki je predstavljala njen cilj je omagala padla v globino in zajokala kot majhna nebogljena punčka in pomislila "ko bi le bil sedaj ob meni in mi obrisal solzo iz mojih lepih ličk,me stisnil k sebi ter mi nežno zašepetal na uho: Nočem bit tvoja solza,ki se bi rojevala v tvojih očeh, polzela po tvojih ličkih in umrla na tvojih lepih ustnicah ampak tvoj sonček ki ti bo sijal in te grel vse žive dni......"

,Mogoče bo ta punčka sedaj že ženska uspela najti kar išče in takrat ji bodo vsi želeli srečno pot......mogoče tudi jaz, če jo bom še prepoznal !!