Blog osebe ela

s tabo si upam ...

elavesela — Tue, 24 Nov 2009 17:03:29 UT

Brez tebe,
kot da me ni,
kot da bi živa
več ne bila,
le s tabo življenje
smisel dobi,
le s tabo upam
si do neba.

Poletiva do mavrice,
do svetlih zvezd,
poletiva na kraj sveta,
do nebes in še čez,
s tabo si upam,
narediti vse,
s tabo si upam,
iti čez vse …

ne verjemi ....

elavesela — Mon, 23 Nov 2009 14:29:42 UT

Ne verjemi tistemu,
ki na ves glas kriči,
kako mu ljubezen
pomeni vse,
verjemi njemu,
ki molče jo deli,
ki ni mu pomembno,
da nazaj vrne se.

Tistemu verjemi,
ki srečen je,
da lahko nesebično
osrečuje ljudi,
umakni pa se temu,
ki neskončno uživa,
ki nad nesrečo drugega
se smeji.

Ne verjemi tistemu,
ki sladko govori
in umika se proč,
da obraz ne pokaže.
čeprav ves meden,
ta ni iskren,
ta samo
v obraz se ti laže.

Njemu verjemi,
ki nikdar ne bo,
razglašal okoli,
da rad te ima,
čisto potiho
bo tebi samo,
priznal, da te ljubi
in dal ključ do srca.

Z BESEDO MED LJUDI

elavesela — Mon, 23 Nov 2009 14:03:27 UT

Literarno društvo
GNEZDO Slovenske Konjice

VABI

'' Z BESEDO MED LJUDI''

v četrtek
26.11..2009

ob 20,00

v MC PATRIOT, Žička cesta 4, Slov. Konjice

gost večera
VALENTINA CESTAR
na kitari
GREGA SLEMENJAK
Poje
NINA JAKOP

VABLJENI!!!

poglej me v oči ...

elavesela — Sun, 22 Nov 2009 18:46:22 UT

Poglej me v oči,
morda boš priznal,
da sem drugačna,
od drugih ljudi.

Poglej me v oči,
morda v njih boš razbral,
da sem ta,
ki ljubiti te zna.

Poglej me v oči,
morda boš prepoznal,
plamen, ki
v meni zate gori.

Poglej me v oči,
morda boš v njih poiskal,
košček srca,
ki izgubil si ga.

cirkusantska ...

elavesela — Sat, 21 Nov 2009 17:08:03 UT

Življenje moje
cirkusantska arena,
in jaz klovn,
ki izvablja smeh iz ljudi,
plesalka brez nog,
ki bi rada plesala,
divja zver,
ki v majhni kletki živi.

Glavni artist sem,
ki hodi po žici,
ki hodi po
napetih vrveh,
visoko v zraku
sem nad vsemi,
drugič,
kot zmazek
razpacana po tleh.

ne zapiraj pred mano srca ...

elavesela — Fri, 20 Nov 2009 19:03:56 UT

Ne zapiraj pred mano srca,
ne boj se, ne bom vanj vstopila,
ne kar tako, kar sama,
brez tvojega povabila.

Čakala bom tu pred vrati,
mirno, kot sem doslej,
morda me opaziš čakati
in me povabiš naprej.

Morda mi bo dano ljubiti,
morda boš le spoznal,
da želim s tabo deliti,
del poti, ki nama je ostal.

ne reci ...

elavesela — Thu, 19 Nov 2009 17:21:23 UT

Ne reci prosim mi nikdar,
da nisem znala te ljubiti,
da ni bilo mi zate mar,
da nisem znala dobro ti vrniti.

Saj niti sam ne verjameš,
tega, kar zdaj očitaš mi,
veš, da nimaš, če ne vzameš,
kar srce ponuja ti.

Vsaj na koncu bi lahko,
priznal, da ti si se zbal,
brž, ko ni več šlo gladko,
si se obrnil in zbežal.

Z OKNA SVOJE SOBE

elavesela — Wed, 18 Nov 2009 15:03:10 UT

Bil sem še fantič, kratkohlačnik, kot mi je oče vedno govoril. Kaj je to ljubezen, seveda še nisem vedel, vedel pa sem, da mi je sosedova Polonca všeč.
Bila je kakšno leto, dve starejša od mene. Resno dekle za svoja leta. Kaj dosti nisem vedel o njej, vedel pa sem, kdaj je hodila k uri klavirja in h gimnastiki in takrat me ni nič ustavilo, da bi ji ne sledil. Cele ure sem presedel na kašnem skrivnem mestu, da bi me ne opazila. In potem sem jo pospremil tudi domov. Seveda ne tik ob njej, a pripravljen sem bil, če bi se ji kdo samo približal, da mu pokažem, da ga naučim kozjih molitvic.
Včasih sem ponoči odplazil do hiše, kjer je stanovala, in kar z njihovega domačega vrta natrgal rož, jih zataknil za kljuko in nemudoma zbežal.
Enkrat me je skorajda zalotil njen oče, ki se je bil bolj pozno, kot po navadi vrnil domov. Ravno sem plezal preko betonske ograje, ko me je zaslepil žaromet avtomobilskih luči. Izgubil sem ravnotežje in padel naravnost med maline, ki so rasle na zunanji strani.
Ves opraskan, z odrtimi koleni sem naslednji dan samo z okna svoje sobe pogledoval k sosednji hiši. Še dobro, da je bila sobota in je bila običajno doma. Lahko sem jo mirno opazoval, saj takšen, kot sem bil nisem mogel stopiti pred njo. Sram me je bilo, pa tudi njenega očeta sem bal.
Bil je to strog, visok, temnolas mož srednjih let, profesor na sosednji gimnaziji in splošno znano je bilo, da so se ga vsi dijaki bali. Še posebej strog je znal biti, kadar je šlo za Polonco. Bila je edinka in varoval jo je strožje, kot najlepši zaklad sveta.
Pa saj je bila najlepši zaklad sveta, tudi zame, le da tega nisem upal priznati nikomur.
Vedel sem, da bi se mi posmehovali. Majhen, skuštran , suhljat, z veliko predolgim nosom,…le komu bi bil všeč. Tako sem raje obdržal skrivnost samo zase, in kadar sem jo opazoval z okna svoje sobe, je bila samo moja.
Pa so leta tekla in moja Polonca je odšla na študij v Ljubljano. Od takrat sem jo le poredko videval, a vsakokrat, ko je prišla preko vikenda domov, sem jo še vedno opazoval z okna svoje sobe. Toda zdaj ni bila več Polonca, deklica svetlih dolgih las spetih v čop, postala je najlepše dekle, kar sem jih bil do takrat videl. Lase je imela sicer nekoliko krajše, a nič manj lepša ni bila zaradi tega, in kadar sva se srečala na ulici, je tako omamno dišala.
Potem pa je nekaj časa nisem več videl. Od pogreba svojega očeta je še redkeje zahajala domov. Včasih me je imelo, da bi kar stekel do hiše, pozvonil in povprašal gospo Rozman, tako so se namreč pisali, kako je z njo, z mojo Polonco, pa nisem upal.
Bilo je malo pred Božičem, temno že pred peto popoldne.
Pričelo je snežiti in kmalu je bila vsa ulica prebarvana z belo, prava zimska idila. Skorajda nobenega avtomobila ni bilo slišati., le smeh otrok, ki so se veselili prvega snega. Stal sem pri oknu svoje sobe in spremljal dogajanje na ulici, ko me je zmotilo trkanje po vratih. '' Samo'', obisk imaš, a prideš dol '', me je nagovorila mama. '' Pridem'', sem odgovoril in se še nekaj obiral v sobi. Pustila je priprta vrata in odšla. Kmalu pa tudi jaz za njo. Nisem še stopil v kuhinjo, že sem prepoznal glas. Otrpnil sem, ''nemogoče, ne slišim prav'', mi je blodilo po glavi. Pa sem slišal prav, bila je ona, moja Polonca, lepša, kot kdajkoli poprej.
'' Pozdravljen Samo'', mi je ponudila roko. Samo pokimal sem, kot, da bi ne znal več govoriti. Gledal sem jo, in kar nisem mogel verjeti, da pred mano stoji ona. '' Bi šel prosim z mano, nekaj je narobe z ogrevanjem '', je rekla. Brez besed sem pograbil plašč, ga ogrnil in capljal za njo.
Tisti Božič sva s Polono preživela skupaj, pa naslednjega in še naslednjega tudi.
Nič več nisem stal pri oknu svoje sobe, da bi lahko pogledoval k njej, ne, zdaj sem bil ob njej, tik ob njej. Držal sem jo v svojem naročju. Bila je končno moja in samo moja.

nad zvezdami ...

elavesela — Tue, 17 Nov 2009 16:25:25 UT

Prišel bo
čas za najino slovo,
in če jaz odšla bom pred teboj,
prosim te,
nikar ne jokaj nad menoj,
saj znova si zrla bova v oči,
nekoč, nekje
nad zvezdami …

veš kaj je zame?

elavesela — Mon, 16 Nov 2009 20:04:05 UT

Veš kaj je zame najlepša pesem?
Kadar zaslišim tvoj nežen glas …

In kaj je zame najlepša slika?
Kadar zagledam se v tvoj obraz …

Veš kdaj je zame najlepši trenutek?
Kadar me stisneš v svoj topel objem …

In kaj je zame najlepši občutek?
Da tako zelo varno počutim se v njem …

Veš kdaj sem kakor ptica v letu?
Kadar mi ''ljubim te'' zašepetaš …

In veš kdaj sem najbolj srečna na svetu?
Da brez mene več ne moreš, ko to mi priznaš …

besede ...

elavesela — Sun, 15 Nov 2009 20:34:30 UT

Besedo
''prosim'',
je lepo uporabiti,
kadar zares kaj
močno si želiš,
na,
''hvala''
nikar pozabiti,
če tudi v zameno,
nič ne dobiš.

Besedo
''ljubiti',
je dobro poznati,
kadar si v boju,
in osvajaš srce,
če tudi potrebno,
se kdaj je predati,
bo prava '' oprosti''
ko res žal ti je.
***************
Besede,
so le besede,
in z njimi želimo
doseči namen,
a le, kadar iskreno
so izrečene,
le takrat dobijo
svoj pravi pomen.

mar tudi ti ...

elavesela — Fri, 13 Nov 2009 11:58:57 UT

Mar tudi ti,
nocoj,
kakor jaz ne spiš,
kakor jaz bediš
in sanjaš,
z odprtimi očmi,
kakor jaz,
da se dotikava,
jaz tvojih in ti mojih las,
da nežno ljubkuješ mi telo
in jaz vračam ti vse to …
Mar tudi ti,
nocoj,
kakor jaz,
poln si strasti
in želiš si nežnosti,
mar tudi ti,
nocoj,
kakor jaz ne spiš,
mar tudi ti,
kakor tebe jaz,
mene si želiš?

lagal si ...

elavesela — Thu, 12 Nov 2009 15:41:14 UT

Lagal si!
Lagal, ko si rekel,
da ne boš odšel,
da nekoga, kot sem jaz,
si vedno želel,
da si v meni prepoznal,
moje dobro srce,
da vse ostalo ne zanima te.

Lagal si,
tako dobro si lagal,
da sem ti celo verjela.

Govoril si,
da sva si podobna,
da si isto želiva,
po istem hrepeniva.

Potem pa si se samo obrnil
in postal drugi človek,
ki se je z mano le igral,
ki ljubiti me ni znal.

Ne razumem,
zakaj mene si izbral ?

Zakaj meni se maščuješ?

Nisem jaz te prizadela,
nisem ta,
ki te je ranila,
jaz sem te vendar razumela,
jaz sem ta,
ki je ljubila …

jutro ...

elavesela — Wed, 11 Nov 2009 15:33:29 UT

Ko s tople postelje vstanem,
oči zaspane si pomanem,
potem skuham si ''kofe'',
pa se dan lahko začne.

Najprej možička prebudim,
ga v službo napodim,
potlej moja pridna roka
poskrbi še za otroka.

Ura osem in minute tri,
telefon zazvoni,
''Živ'jo Ela, kak' ti gre,
boš nar'dila en ''kofe''?

Znani glas na drugi strani,
iz sanjarjenja me zdrami,
'' Ja seveda, kje pa si?''
''Tu pred vrati, odpri mi.''

Pa sva kavico popila,
cigareto pokadila,
malo resno pokramljala
malo se pa nasmejala.

A glej ga zlomka, ura teče,
svojo pot in nič ne reče,
komaj sploh sva opazila,
da je že dvanajst odbila.

''Joj'', mi pravi, ''moram iti,
domov kosilo narediti,
žena kmalu prišla bo
in brez njega bo hudo''.

Pa sva se poslovila,
skodele od kave sem pomila,
in nekaj na hitro skuhala,
ker pač pridna sem,... doma.

sanjsko lepa ...

elavesela — Tue, 10 Nov 2009 18:42:17 UT

Če bi lahko naredila,
da čez noč se spremenim,
bi dolga, vitka se zbudila,
ne pa majhna , kakor klin.

Moj obraz bi bil brez gube,
nasmeh lepši od vseh deklet,
če bi zmogla bi z užitkom,
še starosti odvzela nekaj let.

Sanjsko lepa in postavna,
da zaljubil bi se vsak,
naj bo star ali mlad,
tak,pošteni mišičnjak.

A to so sanje, morda želje,
spremeniti se ne da,
mlin življenja leta melje,
vse drugo ne zanima ga.

Jaz pa ostanem, kar bila sem,
črna od glave do peta,
okrogla, majhna, nasmejana
in v duši mavrična.

ne sprašuj ...

elavesela — Tue, 10 Nov 2009 14:50:37 UT

Ne sprašuj me prosim,
zakaj pišem žalostno pesem.
kako naj pišem drugače,
ko se lomi srce,
v istem trenutku,
ko si me prosil, ostani,
si prosil me hkrati,
naj ne ljubim te.

Ne sprašuj me prosim,
zakaj pišem žalostno pesem,
kam je izginil
z obraza nasmeh,
zakaj sem v trenutku
se spremenila,
kaj dela solza v mojih očeh.

Ne sprašuj me prosim,
ker sam dobro veš,
kar je v moči moji,
bi zate naredila,
ne prosi me zdaj,
če tudi greš,
da kar sva imela
bi čez noč pozabila.

jočem ...

elavesela — Mon, 09 Nov 2009 16:22:17 UT

Tudi ti kdaj jočeš,
skrit nekje,
kjer ne vidi te nihče?

Jaz jočem, veš,
zvečer,
ko ležem v posteljo k njemu,
takrat,
ko nisem v tvojem objemu,
kadar slišim najino pesem igrati,
jočem ,
ker ob tebi ne morem zaspati,
ko v mislih zagledam tvoj obraz
spet jočem,
veš,
jočem na glas.

Tudi takrat,
ko končno sva skupaj,
a takrat potiho
in brez solza,
takrat jočem
globoko v sebi,
kjer nihče ne vidi ...
... v globini srca.

vzameš me v roke ...

elavesela — Sun, 08 Nov 2009 21:17:25 UT

... pove ... več, kot dovolj....

nemirno srce ...

elavesela — Sun, 08 Nov 2009 15:29:33 UT

Kam te odneslo je
nemirno srce?
Kam, kje najdem te?

V meni nastala je
strašna tišina,
v duši moji,
neznosna praznina.

Želela sem,
za tabo oditi,
pa prehiter si zame,
ne zmorem slediti.
Tudi, če še
tako si želim,
izginjaš pred mano,
te ne dohitim.

Ker tebe nosi
nemirno srce,
zdaj tu si,
zdaj tam,
spet jutri drugje,
za sabo puščaš
le praznino,
za sabo puščaš
bolečino …

Tebe nosi
nemirno srce,
za sabo nemočno
puščaš me …

komu lažem ...

elavesela — Sat, 07 Nov 2009 14:38:42 UT

Komu lažem?

Sebi, tebi, njej,
ko rečem,
da te imam rada,
rada samo,
kot prijatelja?

Pa res samo ,
kot prijatelja?

Kadar me objameš,
kadar me poljubiš,
se spremenim,
takrat nisem več Jaz.

Ali pa ...
šele takrat postanem Jaz?

Ne vem,
komu lažem,
sebi, tebi, njej?

Zanjo mi je vseeno,
zate pa ...

Bom ti kdaj zmogla priznati,
da mi to ni več dovolj,
bom zmogla priznati,
da sem te vzljubila,
in da ljubim te vse bolj?

kakor jaz se je zbal ...

elavesela — Fri, 06 Nov 2009 14:36:40 UT

Včeraj me je nekdo vprašal,
če sem pesnica, ker pišem,
pa sem mu odgovorila,
da nisem,
da sem le ta,
ki prelije na papir
kar v duši mi budi nemir.

Nato je vprašal,
zakaj sem potem tako žalostna,
pa sem mu odgovorila,
da nisem,
da samo razmišljam,
ker ne vem,
kako, in če ljubiti smem.

Potem pa ni več spraševal,
samo objel me čez rame
in molčal,
a ko je povesil glavo,
ga je pogled izdal,
kakor jaz si je želel ljubezni,
in kakor jaz se je zbal.

TESTAMENT

elavesela — Thu, 05 Nov 2009 14:51:48 UT

Nekoč bom odšla,
kakor vsi s tega sveta.
A preden grem,
preden poidejo moči,
napišem testament,
ki takole se glasi:

Njim,
ki z mano so jokali,
zapuščam smeh svoj,
da se, ko jim najbolj bo hudo
lahko bodo nasmejali.

Solze zapuščam tistim,
ki so me zasmehovali,
ne da bi me poznali,
ki nimajo lastnih solza;
da si z mojimi nekoč,
bodo svojo dušo prali.

Sanje zapuščam vsem,
ki so vedno le hiteli
in ob tem pozabili,
da so edina stvar na svetu,
s katero se lahko,
bodo vedno
ljubljenim vrnili.

Srce,
tega zapuščam tebi,
ker prepričan si,
da dobrote ni,
ker ne verjameš več
v ljubezen,
ne verjameš v ljudi,
in ko boš obupan,
ko čisto boš na tleh,
srce bo poiskalo,
iskrice v očeh.

koliko ...

elavesela — Wed, 04 Nov 2009 17:05:29 UT

Koliko življenj
je potrebno živeti,
da ljubezen
pravo doživiš,
in kolikokrat
je potrebno umreti,
da preboliš,
ko jo izgubiš?

Koliko vprašanj
se vedno postavlja,
koliko odgovorov,
zares kdo pozna,
koliko je sploh
vredno življenje,
kaj brez ljubezni
lahko nam da?

na plesišču ...

elavesela — Tue, 03 Nov 2009 15:18:49 UT

Stopil si korak nazaj,
sprašujem te čemu, zakaj,
si se, kot jaz naenkrat zbal,
da boš na plesišču sam ostal?

Zapri oči in poslušaj,
orkester še igra,
prepusti se občutku,
da te nosi sem in tja.

Če pa si že res utrujen,
le ustavi svoj korak,
bova plesala drugič,
ko bo ritem bolj mehak.