Blog osebe rady

Jesenska pravljica

belaradirka — Fri, 30 Oct 2009 14:21:45 UT

Vedno je hodil v isto trgovino. Tako, ki je imela pisano paleto izdelkov za vsakdanjo ali nevsakdanjo rabo. Tako, ki je obvezno prodajala tudi njemu priljubljene in edinstvene enobarvne obleke in srajce, kii se prilegajo zraven. Bil je torej urejen moški primerek, vedno pripravljen na vse, kar bi se mu lahko zgodilo. Morda pa tudi ne...

Bila je skupek zmot in naključij. V smislu tega je nosila vedno in zmeraj le čisto slučajno izbrane kose oblačil, ki so delovali kot neurejeno vesolje...dokler ni opazovalec spoznal, da je v navidezni brezskrbnosti in nametanosti vesolja vedno nek red...

Prišel je z dostojno natančnostjo in skoraj brezbrižno izbral nekaj sivih oblačilnih prekrivačev svoje golote.

Prišla je z viharjem in poplavo besed, opazna in spontana, nabirajoča vneto sebi ustrezne, drugim malce čudne bohotnosti iz blaga.

Srečala sta se nenadno in skoraj boleče zaradi silovitega trka njunih teles pred edino prosto probalnico. Na hitro izrekajoč opravičilne izraze sta se umaknila, prežeča na vsako kretnjo nedobrodošlega nasprotnika. Ona se je kot neizrazita pripadnica svojega podcenjenega spola hitreje odločila in mu prepustila prostor posvečeni.

On, nevajen pozornosti in prednosti mu skoraj vsiljene se je obotavljal, njo si ogledajoč. Videl je barve in nemogočnost, drznost in strahobrezvlado, hiteče veselje in brezkompromisno radost nad življenjem.

Ona, dajajoča in umikajoča, je za hip skoraj neopazni in neobstoječi zagledala sivino nekje tam vmes, prilagodljivost in neko kopitnost...ne bi vedela, staro ali mlado.

Zaprl se je tako školjčno v mali prostor ...skoraj obžalovaje... in začutil novo stvar, do takrat nedobrodošlo. Zanimanje in strast.

Razširila se je z oblačilnimi predmeti svojimi in pokukala radovedno skozi zaveso plahutajočo. Opazovala je nenavadno mirno moškega tega strogega, kako izgublja lastnosti svoje kameleonske.

Prišla je, prišla.
Ljubezen na prvi pogled.

Brez dotikov!

belaradirka — Sun, 27 Sep 2009 07:51:04 UT

Spoznala sta se preko interneta in enoglasno ugotovila sorodnost svojih duš. Redno sta pisala o tem in onem, včasih sta vedela odgovor že pred postavljenim vprašanjem. Odlično sta dopolnjevala drug drugega, se ujemala v številnih interesih in posteljnih željah. Bila sta kot dvojčka...breztelesna seveda. Ker videla se še nista, nista resnično stala drug drugemu nasproti s svojimi hotenji in spolno slo.

Pa bi se rada. O, kako bi se rada!. Videla, da ne bo pomote. Ko je postajalo hrepenenje po bližnjem srečanju njune vrste že premočno, sta pametno sklenila udejaniti videnje. Končno se bosta srečala, se zagledala v internetno oboževano obličje in... Ja, in?? Zelo dobro sta vedela za velikansko možnost "kave" in ne samo kave. Ker sta pač to onadva, mokra in trda že od bolj ali manj konkretnih besed, kaj šele, ko se ta konkretnost končno materializira...za počit! Ampak oba sta poročena, doma si nekdo lasti ekskluzivno pravico za telovadbo določenih delov telesa v vzdihih in znoju, zato tistega lepega dne ne smeta...eksplodirat drug v drugemu.

Tako sta brez odvečnega modrovanja sklenila dogovor, našla salomonovo rešitev. Res se bosta srečala, res bosta končno v živo poklepetala in pila pijačo, morda šla še kam in počela še kaj...ne bosta pa se smela dotakniti drug drugega! Še roke si ne bosta dala vljudno v pozdrav, niti nežnega poljuba na lice ne bo ali še manj kam drugam. Nič dotikov in pika!

Neustavljivo je prišel dan d. Na dogovorjeni kraj je prišla ona prva peš, on se je nekaj minut zatem pripeljal z avtom. Poskočno je sedla v avto. Koprneče jo je pogledal, radovedno ga je požirala z očmi. Molče in glasno sta ugotavljala všečnost in privlačnost. Brez prenarejanja, saj tega nista poznala. A dotaknila se nista. Odpeljala sta se ven iz mesta, v naravo, našla primeren prostorček in sedla. Spretno sta se pogovarjala kot dva dobra prijatelja, duhovičila in dvoumno izzivala.

Opazoval jo je vso razigrano, prijetno zaobljeno. Zamišljal si je vročo čutnost njenega še neodkritega telesa, mehkobo kože, ki se vdaja pod njegovimi prsti in vabi naprej. V mislih se je izgubil v njenem bohotnem oprsju in se skoraj zagrizel v ponujajočo se dobroto. V nekem trenutku so njegove hlače nabrekle, želja po njej je postala vidna in boleča.

"Oh, naj gre vse k vragu!" je pomislil in si odpel zdaj pretesne in odvečne hlače. Z roko je zagrabil svoje trdo, a nemirno in zahtevno bogastvo in ga sunkovito miril zagledan še vedno v svojo oboževano.

Opazovala ga je, tega moškega. Zdel se ji je najmogočnejša stvaritev, poosebljen napev iz znane pesmi, več kot moški njenih sanj. Je lahko kdo še boljši kot njene najbolj drzne in pohotne predstave njega z njo v osamljenih trenutkih, ko se je vznemirjala? Lahko je!

"Briga me!" je pomislila, si z eno hitro potezo slekla majčko in tako razkrila svojo golo zgornjo plat. Potegnila je dol zadrgo na hlačah in jih nestrpno odstranila. S svojo roko v mokrih in vročih hlačkah se je spet zagledala vanj.

Gledala sta se vročično in ostajala razdvojena, držeč se dogovora. Brez dotikov sta si pokazala vse, razgalila telesi, se božala in ponujala, se obračala, da bi bila bolje videna, se zadovoljevala in s kriki kazala moč svojega užitka. Postavila se je tik nad njega, da jo je vonjal in vedel za kapljice. Pomolil ga je k njenim ustnicam, da bi lahko z jezikom dosegla tisto prvo kapljico slasti. Do trenutkov, ko sta doživljala vrhunec v ognjemetu sredi belega dne.

Odšla sta potešena, z obljubo ponovnega srečanja in z mislijo, kako bi šele bilo...

P.s.: Samo zgodba!

Sto hudičevih želja

belaradirka — Fri, 11 Sep 2009 19:03:30 UT

Ležala je na mrzli postelji razprostrta tako kot že velikokrat in zavzeto sanjarila o možnosti doživeti tisto pravo ali ono nepravo...popolnoma vseeno, važno je čutenje. V sobi, ki nikakor in niti slučajno ni bila pravljica, je naredilo POK kot v pravljici in iz niča in prahu se je prikazal on, hudič.

V še morda edinem trenutku nezaposlene zavesti je vedela vse o hudobcu v črni njegovi pojavnosti. Brez odvečnega in čisto nepotrebnega ovinkarjenja ji je predlagal čudno zavezo. Hudičev pakt. Pogodbo krvavo zlobčevo brez prelite kapljice krvave.

"Bila si dobra služabnica moja, častila si vneto pregreho in druge dejavnosti meni všečne. V zahvalo ponujam ti izpolnitev želja tvojih najbolj skritih, želja okroglo sto."

Mrzlično je razmišljala, v sekundi imela kar nekaj, kar veliko misli gorečnih. Prekinjena je bila s pripombo.

"V času mogočnem, minutah izbranih za želje končno izpolnjene, bova midva občevala kot moški in ženska, počela tisto kot počnejo na veke ljubimci, ne glede na stan in vse drugo."

Kot odličen poznavalec nje je pristopil k njej vedoč za njen pristanek neogibni. Njeno krilo je zavihralo, njeno perilo zamigljalo in ovire so izginile v nepovrat. Stopil je v svetišče neposvečeno in ga osvojil čakajoč na želje hiteče in prehitevajoče.

Želela je zdravje za domače svoje, denarja dovolj za blagostanje in velikodušnost, samozavest in lepoto nežnim in pogum odločnim...želela je pamet v situacijah meglenih in nekaj kilogramov manj, če je potreba taka....želela srečo in sprejetje v skupinah, kamor se obrača ona in še kdo...želela to in ono še...kar bo obdarovani storil z novimi lastnostmi, pa bo odločitev njegova nesporna in edina in hudičevih prstov ne bo nikjer ne tam in ne tu...želela višek tak in drugačen, vedno ob pravem času...

Hudič je ril in suval, vtikal in se združeval, se spajal in imel. Ona pa omamljeno sopeča in podžgana še bolj od obljube njegove dajala se kot se njemu še ni nikoli. Do skupnega konca.

Ta črni je uresničil vseh sto njenih želja.

Ves dan naslednji je seznanjala sebe in okolico svojo s čudeži nenebeškimi.

Naslednjo noč je k postelji njeni novi svileni stopilo hudičev sto.

"Hočemo telo tvoje nepozabno!"

In ko je pogledala čudno malce in nejeverno, so spregovorili spet.

"Ali ne veš, da ima hudič mlade?"

Lakota

belaradirka — Sat, 29 Aug 2009 21:09:22 UT

Rekel ji je, naj ji bodo sladkosti preteklosti opora v sedanjosti.

Lačnega telesa in duha je sedla pred prazen krožnik. Malce škrbast krožnik obledelih barv. Nihče umen ne bi zadel osnovnega vzorca. Preteklost? Pisana, bajna in lačna novih spoznanj tako kot ona. Grozna in čudovita. Naporna zaradi neverjetne obilice naenkrat nujnih del. Senzacionalna zaradi odkritij, ki so skakala na dan kot zajci iz čarovnikovega klobuka. Grda zaradi sajveškaterih dni grdega račka. Lepa zaradi vseh končno odvrženih prevelikih majic in večnih trenerk. Sladka zaradi nasmeha ozdravljenega otroka. Kisla zaradi vedno znova prežvečenih besed in dotikov.

Odpre oči in se vrne v sedanjost golega krožnika. Ga je njeno potovanje v preteklost obleklo? Napolnilo do mere, ki bi pomenila njeni lastnici potešitev obveznih želodčnih potreb? Nikakor!

Rekel ji je, naj upa v lepšo prihodnost.

Še vedno sedeča pred obupno razgaljenim krožnikom zagleda pred seboj dneve svoje obetavne. Vse puhasto in roza. Gibanje kot v počasnem posnetku nerodnega amaterja. Nekdo se na ogabno rjavih spolzkih tleh duši od količin čokolade, kapljajoče z nabuhlega, rahlo astmatičnega oblaka. Nekje na robu vsega izbirajo in si čakajoč pravega skoraj izpahnejo vratove. Še bolj na robu stoji ona, brezvratna in čuti globočino nepripadnosti. Pogumno stisne tistih nekaj zob, ki so ji ostali, zamlati okoli sebe s svojimi vedno nerodnimi rokami in zakoraka naprej. K svojemu junaku. V prihodnost.

Zave se, da nepremično bulji v še bolj nepremično stalnost praznine tega obupnega krožnika pred njo. Ga je sprehod v prihodnost oživil, dodal vsaj malenkost? Česarkoli? Nikakor!

Odločno odrine za zdaj odvečni krožnik, zagrabi najbližji lonec in se loti kuhanja svoje najljubše jedi. Končno bo sita!

Zrušila sem angela

belaradirka — Thu, 20 Aug 2009 16:40:21 UT

... res je, kar piše v naslovu tega pisma!
... sediš?
... imaš res dobre in močne živce?
... si res pripravljen na vse, najmanj na krvavo slinasti boj v blatu?
... vidim, da pritrjujoče maješ z glavo ... da si dal vse okončine od sebe v pričakovanju mene zločeste ... da si zatemnil sobo, ker lahko žar svetlobe moti temna dogajanja ... da si se za primer dolgega pisma ali morebitne neprostovoljne nepremičnosti zaradi šoka oskrbel s precejšnjo količino energijske pijače ... da si izključil telefon, ker nočeš iznenadnih klicev v že tako srhljivi situaciji ...
... zato lahko začnem ...
... prišel je torej beli angel in najprej nisem niti spola prepoznala ... kako neki naj bi ga v njegovi dolgi beli obleki in tako nedolžno nenabreklega ... kasneje se je ta mehkoba pojasnila z ženskim spolom ... kaj za vraga ne pove takoj, da je ženska ... ups, morala bi napisati kaj za angela ...
... debata se je razvijala v smislu oh in ah ... buci buci ... debata med angelom in njenim ... kako naj se najboljše izrazim ... moškim angelom ...
... kako sta oba čudovita ... kako edina drug drugemu in prva in najboljša in najlepša in neprecenljiva in nenadomestljiva in zares nista še nikoli z nobenim drugim ... ampak res nikoli ... smetane posnela z mleka ... čeprav je moški angel trdil, da pozna hudiča ... tole se mi je zdelo malo v nasprotju z njegovimi prejšnjimi besedami ... ne pozna nobenega, hudiča pa ja?
... bila sem hudič v vsej hudičevi neusmiljeni iskrenosti ... nisem se skrivala pod belim oblačilom ... nisem se posipala s pocukranim pepelom ... ravno obratno ... jaz sem govorila, kako poznam naše edino nam dano življenje v vsaki njegovi tančini ... v dobrem in zlem in v neštetih variantah vmes ... seveda pa še zdaleč ne poznam vsega ... onadva pa, kako obstaja le dobrota, lepota in sijaj angelov ... večnih angelov ... oba angela sta zato lahko le poangljena čokolada, ki v vsakem zbudi le najboljše nagone ... ...
... zato sem naredila nekaj, kar sem pač želela ... prednost hudičev je tudi v tem, da si udejanjajo svoje take in drugačne želje ...
... z vso močjo sem brcnila ženskega angela v njegovo tazadnjo ... naj se končno zave, da jo ima ...
... konec te dogodivščine je bil tak, da si jo je ne več tako zelo nebesni angel šel hladit ... zrušil se je na zemljo in postal navadna vlažna, večbarvna, zrela, grešna,
... Eva!
... sem hudobna?
... seveda sem!

Mlajša ali starejša?

belaradirka — Tue, 11 Aug 2009 21:04:29 UT

... no, tole bo pa malo provokativno ...
... vprašal si me za mojo mladost, pa kako smo kaj počeli takrat ... in jaz ne bi bila jaz, če bi ti odgovorila naravnost in po pričakovanjih ...
... zato ti pišem tole pismo na čisto moj način ...
... ampak, da ne boš preveč šokiran, ti bom vseeno nanizala nekaj opozoril ...
... seveda gre za MOJE gledanje stvari, z MOJEGA zornega kota ... in sicer bo to neka kombinacija stvari, ki sem jih sama (ne)počela, MOJE poznavanje današnjih razmer (pa figo me briga, če ti misliš, da je to bolj nepoznavanje), MOJE fantazije so pa tudi vmes v dobršni meri, prav tako kot logično razmišljanje in izpeljava določenih zaključkov ...
... seveda ne mislim, da so vsi "starejši" in vsi "mlajši" primerki takšni kot bom zapisala in njihovo vedenje obvezno vedno tako ...
... z "mlajšimi" in "starejšimi" seveda mislim ženske v določenih, bolj ali manj znanih letih ... glede na datum njihovega rojstva...
... če si pripravljen, beri naprej (pa upam, da sediš) ...

1. starejša se nikoli ne bo ulegla in mislila, da je partnerju dovolj njeno čvrsto telo ... pa da ji ni treba niti s prstom, kaj šele s čim drugim migat ...
2. s starejšo se lahko pogovarjaš, ne da bi imel občutek, da te posluša zgolj iz zanimanja za prazgodovinske zadeve ...
3. starejša ne bo nikoli zardela ob misli na to, kaj bi o določenih zadevah rekla njena mami ...
4. če bi rad "vmes" malo pavze, te starejša ne bo vprašala, če si pozabil doma viagro in te ne bo primerjala s sošolcem, ki zdrži dlje ...
5. starejša ima še dovolj lepo telo, dobro kondicijo in res veliko željo po odkrivanju, da ne bo zavrnila nobene tvoje bolj nenavadne ideje ...
6. starejša ti ne bo rekla, da tega še ni počela in nikoli ne bo ...
7. če starejše ne bo kdaj na zmenek, to ne bo zato, ker bi bila pri mami na kosilu ...
8. starejša je dovolj samozavestna, da te ne bo spraševala kar naprej za razne komplimente ... ker ve, da te sploh ne bi bilo tam, če si je ne bi poželel ...
9. starejše ne bo sram iti s tabo tudi kam ven brez strahu, da bi te kdo imel za njenega očeta ...
10. starejša ne bo nikoli pripomnila ob tvojih besedah, da so se te stvari zgodile še pred njenim rojstvom ...
11. starejša bo seveda tudi kdaj pa kdaj v kavbojkah, ne bo pa zahtevala od tebe, da si ti vedno v njih ...
12. če bo tvoje nekajmesečno navdušenje nad mlajšo začelo pojenjat, boš lahko s starejšo počel še veliko drugih stvari tudi po daljšem obdobju ... in boš ostal tako pri telesnih kot pri duševnih ( ne bo ti treba ponavljati kar naprej istih "otročjih" besed) močeh ...

... no tako ...
... če sem še kaj pozabila, pa mi povej, ko se naslednjič dobiva ...
... če se s čim ne strinjaš, pa mi dokaži z "mlajšim" primerkom ... seveda praktično ...
si upaš???

Rdeče in belo

belaradirka — Mon, 10 Aug 2009 21:05:55 UT

Moja rdeča senca se potika po osamljenih ulicah,
vleče se po hišah nenavadne oblike,
poskakuje na meji vidnega in nevidnega.
Odraža se v mehkih predmetih,
posluša jo živalski otrok
in opazi sopotnik preteklega časa.

Rdeča, ker se vidim rdečo.

Tvoja bela misel kaže zobe nasprotniku sreče,
rjove na napravega gosta podnevi,
sprejema tipičen hlad ponoči.
Hoče jo tisti na vrhu slave,
otipava jo slepi prinašalec strahu
in okuša kritik zmagovalnega toka.

Bela, ker te čutim belo.

Kje si?
Kod te vodijo poti?
Si šel med ljudi?
Ali ti v samoti srce drhti in ječi...

Odhod

belaradirka — Fri, 07 Aug 2009 17:12:55 UT

Prisvojila si bom
dobrine sladkoslastne,
da se lažje
odženem s tal
in odidem.

Odklonila bom
želje neznosne,
da me ne vleče
grobo nazaj
in šla.

Vzela bom
misli zlatonosne,
da bom vedela
ostati in ne le
oditi.

Pričakovala bom
vse, kar se da
in še vse, česar ni,
ker saj veš,
odhajam.

Poletna romanca

belaradirka — Tue, 04 Aug 2009 16:56:22 UT

...dajva torej nekaj o romanci, ki jo lahko doživiš samo poleti...ker so takrat dane možnosti kot nikdar drugače...ker nekako vpliva slanost morja, vročina sonca, dan brez dela ali obratno - s preveč dela,
dolgi dnevi in vedno prekratke noči,... skratka nekaj je v nas in zunaj nas, kar nas sili, da poletje zares doživimo, ga čutimo...pri tem pa sploh ni pomembno, če se tega zavedamo ali ne ...in ali si priznamo...
poleti se spremeni naša zunanjost...spremenijo se naši gibi...vedenje je bolj sproščeno, čeprav manj določno... besede dvoumne in izrečene kot nehote, a s poudarkom...tako da predmet občudovanja morda ve, morda pa ne, da je to to...hehe...

...seveda vem, da ni vsako spogledovanje že romanca...pogledaš podrobno in večkrat pač nekoga, ki ustreza tvojim pojmom všečnosti...kot branjevka na tržnici pogleda posebno uspel primerek zelenjave...pogledaš in greš naprej lahko celo brez misli ali želje za kaj več...saj tudi branjevka ne bi pojedla čisto VSAKE zelenjave, ki ji je všeč...prodala sicer bi, ampak to je že druga zgodba...

...zamislim si en tak slučajen poletni parček, ki je v poletnih nebesih...kdo ve, če se zaveda minljivosti tega letnega časa...če se kje v srečnih mislih teh dveh poletnih omamljencev nahaja občutek, da bo vsega konec s poklicno resnostjo jeseni...če kljuva kje v najbolj skritem kotičku njunega zavedanja slutnja o dokončnosti osvežilnega poletja...kot kratkotrajnost svežine jutra, ki jo zamenja slepilna okrutnost polnega dneva...

...poletne romance se obvezno morajo končati poleti...nesmiselno je pogrevati staro, že drugače dišečo jed...ali še slabše...jesti iz že zdavnaj praznega lonca...lonca, ki smo ga podrgnili do dna z leseno žlico temeljitosti, se z goloto svoje desnice prepričali o dokončni praznini in z jezikom skušali ujeti še zadnje sokove...to je bolj podobno usmiljenju ali zaslepljenosti...in realen človek vendar ve, da bo naslednje leto novo poletje in z njim nova romanca...vsaj možnost zanjo no...samo kaj, ko je poleti realnost še najdlje...

...vsekakor pa uživaj z vsemi čuti v poletju in romanci, če jo doživljaš...zavidaj tistim, ki jo...in jo dopusti tako sebi kot drugim...

...pri tem pa ne pozabi, da je poleti spočetih še največ otrok v celem letu, zato paziiiiii...hehe...

Zase

belaradirka — Wed, 29 Jul 2009 11:54:56 UT

Ti -
- zver v kletki,
ki ne pozna umika.
Dodatek v jedi,
ki ostane v očeh.
Pismo na tleh,
pozabljeno in odveč.
Prašna knjiga,
neodprta in stara.
Suha skala na plitvini,
ki želi valove.

Prebrala bom knjigo,
z lačnimi usti
potopila zver v vodo,
da špricne po skali in pismu.
Zase.

Biti pes

belaradirka — Mon, 27 Jul 2009 11:43:00 UT

Dobro je biti pes.
Pes ima rad gospodarja,
vesel je pozornosti zares,
samo da je vmes
on, ki mu jo poklanja.
Psu daš kost ali dve,
gloda in gloda staro kost,
pa se nihče
ob to ne obregne,
nihče ob to malenkost.
Pasji gospodar je lep kot on
ali nelep tako,
da požene v zaklon
vsakega razen psa, ki bo
čakal in mahal z repom zvesto.
Pes po štirih gre,
pride tekoč in spet
ena dve ena dve teče
naprej v veseli svet,
veseli, nikoli zanj napet.
Hočem brezskrbnost psa,
hočem biti ljubljena vsa,
hočem veselja za dva,
hočem imeti očala rožnata.
Jutri bom pes!

Ženska, bi bila midva prijatelja?

belaradirka — Sun, 26 Jul 2009 09:48:54 UT

...tako sem torej sedela včeraj ob pijači in ob pomanjkanju družbe ob moji mizi opazovala okolico...tu in tam videla tudi par moški - ženska...in jaz ne bi bila jaz, če se ne bi začela spraševati, kaj pomislijo drugi ob takem paru...
...ali ju imajo za poročena?
...ali bi res MORALA biti poročena, če gresta skupaj na pijačo? ...
...seveda poročena drug z drugim...hehe...

...nato sem se spomnila na najin pogovor o prijateljstvu med moškim in žensko...čeprav seveda ni nujno, da sta dva na pijači tudi prijatelja...lahko sta sodelavca ali soseda, morda samo znanca, lahko celo naključna pivca, ki sedita skupaj, ker je pač zmanjkalo stolov...hehe...

...ampak prijateljstvo seveda je...tako čisto prijateljstvo, ki pozabi na spol in vse podobne razlike, ker so veliko važnejše povezujoče stvari...tiste, zaradi katerih sta lahko onadva tam in se požvižgata na vse vrabce na vejah in lisice pod trto z nezrelim grozdjem...vrabce, ki bi radi čivkali in še bodo čivkali...oja...( saj veš,kakšno kožo dobim ob tem oja)...lisice krožeče in omahujoče pod kao nezrelim grozdjem...saj razumeš...

...nikakor pa to prijateljstvo ne izključuje telesnega stika, če sta oba na to pripravljena...še manj pogosta zadeva, zato pa toliko močnejša za oba vpletena...še toliko več ognja in vročice, še več močnih vezi...po drugi strani pa več nevarnosti preizkušenj tega prijateljstva...no, če jih zdrži, potem je tako prijateljstvo večno...

...hehe predstavljaj si, da postaneta žejna ti pa žena tvojega prijatelja...a bi šla na pijačo...ne vem, no...sem poročena...aja jaz sem tudi, torej izberiva vsak svojo mizo...hehe...

...ali pa...poslovnež mora peljati v lokal svojo stranko...žal žensko...oprostite, spoštovana poslovna stranka, ampak zaradi ljubega miru v bajti in mestu, vas lepo prosim, če si postrižete lase in oblečete moško obleko, da boste vsaj malo podobni predstavniku močnejšega spola...pa prosim za trohico globji glas...hehe...

...smej se ja, saj se jaz tudi...
...konec koncev pa je najvažnejše, da sklepamo kompromise in da je čimmanj povoženih...
...nekaterih konjev ne ubijejo, mar ne?

VROČA

belaradirka — Tue, 21 Jul 2009 15:54:40 UT

VROČA, KIPEČA, SLASTNA
DAJE SVOJE BISTVO,
SVOJO ŽENSKOST,
SREDIŠČE OBSTOJA,
VZROK MOČI,
ZANIKANJE ODPORA,
PREMIŠLJENOST SLASTI,
OBČUTEK NOROSTI.
ŽELJAN, NESTRPEN, MOGOČEN
PRIHAJA VANJO
KOT NJEN REŠENIK,
JEDEC SLADKOSTI,
NEZNANI MEJNIK,
ČUVAJ MLADOSTI,
VEČNO SKALOVJE,
UTELESENE SANJE.
SKUPAJ ODLEBDITA TOČNO TJA,
VSA ZASOPIHANA
NA KRILIH BELE NOČI,
PONESENA
S SONCEM NA ZRAČNI POTI,
ZAČUDENA
NAD VIHARNIMI UŽITKI,
POJOČA
PRVO PESEM STRASTI.
ODPIRAJ SE VLAŽNA,
PRODIRAJ OGROMEN,
DO DNA, NA TLA,
TRD KOT KAMEN.

Spoznanje

belaradirka — Mon, 20 Jul 2009 17:17:39 UT

NESLIŠEN KRIK V MENI,

STOK BREZ MOČI,

UŽITEK POVSEM

V SPOZNANJU, KI TLI:

ŽENSKA SEM!

Vprašanje tebi

belaradirka — Mon, 20 Jul 2009 11:54:08 UT

... tokrat pišem tebi, zate in zgolj o tebi...
... čeprav nimaš nič proti mojim opisom nekaterih dogodkov, človeških slabosti in moje nemalenkosti ...
... torej ... ti ...

... prosim ... ali še veliko bolje ... zahtevam, da za daljše obdobje nujno odložiš iz rok karkoli, kar trenutno pač imaš v njih ... odložiš, zavržeš, odrežeš, zanikaš, pozabiš, odtujiš, se odrečeš, ignoriraš, zapustiš, daš v posvojitev in uporabo komu drugemu ... hm, vidim, da te že zelooooo grabi panika, zato v pojasnilo ... nikakor nočem, da ostaneš brez ... kako naj rečem ... kratkega kabla za dolgoročno napajanje ... pa to res ni kritika dolžine tvojega bogastva ... bogataš ...

... na kratko povedano ... želim, da izklopiš vse ostalo razen tega mojega vprašanja, ki bo sledilo ... verjemi, da bo ... posveti se mi ... daj me na prvo mesto ... naj zažarim v vsej svoji sladkosti ... naj bom sladka na bleščeč način ... bodi miselno obseden zgolj in samo z nedolžno zlato deklico ...

... saj ne vem, zakaj govorim tako določno, konkretno, nedvosmiselno, le o miselni obsedenosti ...

... torej ...
... z neko strogo rahločutnostjo, posebno namerjeno namernostjo, brez sprenevedanja in s samo nama znano odkritostjo te sprašujem ...
... sprašujem jaz tebe, ker ti nekako ne najdeš poguma, pravega trenutka, časa samote, tablete samozavesti, trdne moškosti ( pazi, to je spet dvoumno) ...

... ( naj napišem 90 vprašanj ali samo enega) ...

... BOVA ???

če rabiš TO

belaradirka — Fri, 17 Jul 2009 16:25:23 UT

... in tako se že nekaj časa vrtiva v krogu, pa sva prišla tudi do potreb ... ko je obema čisto jasno, da je potreb več vrst ... da pri meni večkrat seka ven potreba po moči ... ampak to je že druga zgodba ...
... zamisli si en primerek moškega spola, ki je tu in tam prepuščen sam sebi ... doma ima predstavnico nasprotnega spola, le da dom skupaj z njo ni vedno dosegljiv ... pa tale moški hodi gor in dol sam samcat ... seveda je kdaj tudi v družbi ... večji ali manjši ... ki počne ali pa tudi ne počne stvari, ki so moškemu domače ...
... tu se pa pojavi vprašanje ali dilema ... ne samo kdaj in kako zadovoljevati potrebe, ampak bolj s kom in še najbolj, če sploh ... in koliko s tem seznaniti svojo življenjsko sopotnico ali jo celo vprašati prej za mnenje ... za pisno ali ustno dovoljenje ...
... moški kot čisto normalno bitje čuti lakoto ... čisto želodčne vrste ... seveda ne bo šel domov in vprašal nadvse ljubljeno osebo, če sme jesti ... jedel bo kar tam, kar pač bo v bližini, odvisno od intenzivnosti oglašanja dela njegovega telesa ...
... če rabi pijačo, se bo še toliko prej odločil za kozarec ali dva tekoče zadeve ... in s tem nikogar obremenjeval ali zaposloval ... še postregel bi si sam, če ga ne bi delovni ljudje v tem poklicu grdo gledali in ga poslali na njemu primerno mesto ...
... če rabi družbo, ker se njemu zgovornemu zdi neumno govoriti takole po svetu potujoč sam s sabo, bo kmalu poiskal sobesednika ali dva ali več ... navezal bo pogovor s slučajnimi mimoidočimi ... s sprevodnikom v vlaku ... s klošarjem, ki ga prijazno pozdravi in vpraša, ali ima ... z ženico, ki hoče poklepetati o načinu vzgoje bolj ali manj dišečih naravnih zadev ...
... če rabi TO ... seveda ti ni treba pojasnjevati, da TO pomeni bližnje srečanje gole vrste z nekom nasprotnega spola ... ali bo šel ves potreben domov, da tam dobi, kar rabi ... ali vsaj pridobi njeno mnenje, s katerim bo potem mahal nežnim telescem kot z dokazom svobode ... ne bodi nor no, saj ne more tako strumen in ... tako zelo moški ... hoditi ali se kako drugače primerno premikati ... ne da bi ga ljudje začudeno spraševali, kaj se dogaja z njim tam spodaj ... ali pravzaprav kdaj se mu je nazadnje dogajalo ...
... če rabi TO ... si lahko seveda sam postreže tako kot s hrano, pijačo in pozornostjo drugih ljudi ... lahko si najde prijetno vročo ženskico, ki ji bo vseeno, če se še kdaj vidita in v kakšnih okoliščinah ... on jo bo še prej pozabil, ker je v njem pač divjala samo tista grozna zahtevna potreba po vedno bolj močnem in divjem nabijanju v čisto določen del njenega telesa ...
... če rabi TO ... in potem ne rabi tega več, ker je s koncem tega dejanja TO tako daleč kot predlanski sneg na obali ... bo šel domov in o tem poročal svoji bolj ali manj zvesti družabnici ?... ji bo rekel, da je tako pač moralo biti, ker se je kot moški moral izkazati in ne osmešiti ?... saj ni imel nobene izbire no ...
... in ona ... ali bo sprejela njegovo dejanje kot muho enodnevnico ... ki se verjetno lahko zgodi še kdaj ... ampak moški vendar ljubi njo in samo njo ... muhe pridejo in grejo ... še kakca v obliki slabe vesti ni nikjer ...
... ali pa ji sploh ne bo povedal ... doma jo bo še z večjim veseljem in poželjivostjo nategoval ... medtem ko bodo v njegovi glavi brenčale take in drugačne muhe in delale določeno dejanje še pikantnejše ...
... nekoč pa bo tale veseli potujoči telovadec prišel domov in našel listek s sporočilom ... šla sem delat točno tisto, kar si ti včeraj ... prizemljeni moški pa se bo spraševal, če s tem misli hrano, pijačo, klepetanje ali ... TO ...

Važno je imenovati se ernest

belaradirka — Wed, 15 Jul 2009 15:37:40 UT

... in tako se je zgodilo, da sem začela brati imena, različne vzdevke in nicke pa prišla do zaključka, da večini roža sploh ne bi tako dišala, če bi ji rekli recimo šmrkelj ali švic...čeprav bi jim bila pred nosom...hehe...

... ali pa vzemi čisto nevtralno besedo, za katero nihče ne bo vedel pomena...zaveži nekomu oči in mu daj navodilo, naj povoha dvakrat, prvič bo vohal vrtnico, drugič pa ajšentrek...lahko stavim, da mu bo vrtnica lepše dišala...zamisli si njegovo presenečenje, ko mu tokrat z odvezanimi očmi pokažeš, da si ves čas držal v roki samo eno rožo...ki niti vrtnica ni bila...(je sploh imela vonj?

... tudi jaz sem naredila tak poizkus in šla nedolžno firbčna med neznane ljudi kot ajšentrek...in bila zelo nezaupljivo sprejeta med janezi, jožeti in marijami...resnici na ljubo sem svoje ime poudarjala tako, da ga niso mogli preslišat...ravno obratno, vsakemu sem ga dvakrat ponovila in vsake toliko rekla...jaz, ajšentrek, pa mislim...povem ti, da sem za svojim hrbtom slišala ne dovolj pritajen šepet...s tole je pa moralo bit že pri rojstvu kaj hudo narobe, da so ji dali tako ime...hehe...

... kasneje sem stopila v družbo podobnih lastnosti kot jih je imela prejšnja, enako samozavestno in s svojim imenom kar naprej na jeziku, le da je zdaj bilo to maja...nič posebnega nisem počela, nobenega božala prav tako kot prej nisem nobenega kamenjala...pa sem videla in slišala samo prijazne besede...celo majo z biseri so se trudili zapet...hehe...

... vem, da veš, kaj bo zdaj sledilo...saj ne maram soditi drugim tako kot ne želim, da bi nepoblaščeni sodili meni...pa vendar...

... imam predlog...greva danes nekam, kjer bo zelooooo veliko ljudi, postavi se na dobro vidno, malce privzdignjeno mesto in mi zakliči...DRAGA MOJA AJŠENTREK, ČESTITAM!!!!...

... pa naj končno doživijo še ljubitelja ajšentrekinj...hehe...

Potem

belaradirka — Sun, 12 Jul 2009 13:25:48 UT

sladka je tista mirnost potem
ko žari še vedno
trepeta in se nasmiha
meni zadovoljeni

ko se pomenljivo smejem
znotraj zunaj in povsod
štejem vdihe in tresljaje
le tebi in sebi

ko se izmikam budnosti
preplavlja me že
pa se ne dam
ne dam te sladkosti

bodi moja potem

Mesto senc

belaradirka — Sat, 11 Jul 2009 08:51:36 UT

Tisto je tvoje mesto.
Minljivo, ker grem mimo,
kratkotrajno, ker bežijo slike,
neulovljivo, ker hitim.
Hitim naprej,
stran od tebe
starca v mladem telesu,
izkrivljenega duha,
umazanega povsod,
samozadostnega preveč.
Takega, ki si nestrpno,
vseprežemajoče,
neutrudno,
boleče,
izzivajoče,
prepotrebno
želi vladati.
Bil si tam,
nad mano,
režeč se
ponujajoč svojo kraljevsko milost,
držeč zanko
in vrvico.
Migaj, lutka!
A vendar
(spet vendar)
si me spoznal
in mi dal
in me prežel.
Zato je to tvoje mesto, starec.
Le mene ni v njem.

p.s.: pesem, namenjena "dobri duši" - skoraj dve leti nazaj

Kdaj uživa grdi raček

belaradirka — Fri, 10 Jul 2009 15:13:56 UT

... danes sem grdi raček...
... ne, narobe... grdi raček sem skoraj vedno... ampak danes sem spet...

... zamisli si eno tako bitje, ki nima komolcev, ker je pac popolnoma nekomolčarsko bitje ... čisto zanemarjeno (pa ne telesno umazano ali strgano), neugledno, od boga in ljudi pozabljeno, nesamozavestno, čeprav včasih deluje drugače, nedružabno, tako, po katerem se da tako lepo hoditi in to veliko soljudi tudi počne ... tako kot nekoga moraš imeti rad, velja tudi tisto, da nekdo mora... MORA ... mora biti preproga za ostale... kaj preproga... kar predpražnik... da si obrišejo vanj umazanijo svoje notranjosti ... ker je to pač predpražnik in se z njim to počne...

... no in tako bitje včasih tudi uživa... uživa, ko se najde ena taka dobra duša, ki vidi v njemu laboda... ali pa vsaj račku da občutek, da ga vidi... potem pa raček uživa, ker je končno z nekom ... pa tista duša uživa, ker se raček pač zeloooooooo potrudi, da izpolne dušine globoke in še globje in trše želje... uživata torej oba in oba se imata fino dokler... dokler raček ne odkrije, da duša prav v tem trenutku komunicira še z drugimi rački ali kokoškami ali lisicami...da je padel v nekako skupino živalic, potrebnih pozornosti...in ljuba duša jim jo daje ... istočasno ... evo, lisica, košček mesa ... pa tebi, raček malo ... česa že??

... čaki no... a verjameš v usmiljeno laž ... v tako, ki jo izrečeš, da koga ne prizadeneš...jaz ja... in v tem primeru bi lahko draga dušica rekla, da ima nek opravek ... saj ji ubogi grdi raček res ne more, noče in ne želi preprečiti stikov z drugimi bitji ... želi le, da je samo z njim, ko je z njim... in duša bi pustila račka v njegovi skoraj labodovi veri ... šla bi, se razdajala še drugim in vse bi bilo lepo in prav ...

... tako...
... no kaj...
... a pogrešaš konec...
... briga me!
... danes pač ne bom končala!

Ne bom ti je dala!

belaradirka — Wed, 08 Jul 2009 16:45:35 UT

o ne ...
ker si jih že toliko poskusil, da ne razlikujes več med sočno in suho ... pa se ti lahko zgodi, da ostaneš suhih ust ...
ker si v svojem vedenju tako neveden, da ne veš njene barve ... in ugibaš, če je z rdečo že vse povedano ...
ker razmišljaš samovšečno in se odločaš, če bi si jo privoščil danes ali bi morda počakal raje na jutri ... in ker je vsak novi dan jutri, zakaj se sploh odločat na tak način ...
ker je pri tebi na prvem mestu jaz, za njim spet jaz in tako v nedogled tvoji jazi ... po enem od tvojih jazov je ona srečnica, počaščena je lahko s tvojim namigom na možno hlepenje po njej ...
ker še ni tako zelo očitno ... morda si res lačen in željan ... morda pa niti lačen nisi ... želja pa je bolj tista otroška, ki plane po najbližjem ...
ker imam tudi sama neko svoje prepričanje in lahko rečem temu dostojanstvo, ki mi pač ne dovoli pripogibati se zaradi kogarkoli ... zaradi tebe pa še sploh ne ...

... stegni torej svojo roko in zagrabi že to hruško, ki ti visi tik pred nosom!

Jaz in moji martinčki :)

belaradirka — Tue, 07 Jul 2009 17:23:53 UT

... saj veš, da odkrito povem stvari... tudi če vem, da se bo potem name vsul plaz negodovanja in obtoževanja ali vsaj začudenih pogledov v stilu "ja kaj se pa ti greš"...
... je pa ena izjema ... saj ti bom razložila...
... te dni sem v nekem časopisu prebrala, da greši tisti, ki ne dela stvari, za katere je ustvarjen ... ne bi zdaj o tem, kaj je greh in za koga ... ali sploh obstaja greh ... ali je morda greh izmišljotina moralistov in naravoboječih posameznikov, ki se bojijo, da ljudje ne bi preveč uživali ... no, moja trditev je itak ta, da če v nečem uživaš in ne škodiš sodržavljanom, potem ne more bit greh...
... še nekdo drug je rekel, da bi delali dobro, če bi bil svet dober... svet pa ni dober... in ker ni tako dober, da bi mi v svoji dobroti dobrohotno spregledal mojo navadico, jaz trmasto molčim o stvari, ki me navdušuje ...
... in to je skrb za martinčke, da čimprej in z mojo pomočjo pridejo na sonce!
... ustvarjena sem torej za to, da izbezam martinčke iz njihovih luknjic ... da jih primem za repek in poskrbim za to, da so čimprej nekje na njim primernem s soncem obsijanem mestu ... najbolje na kaki skali... nekje, kjer se lahko v miru sončijo in vpijajo njim tako pomembno toploto ... opazujem jih v njihovem užitku in z njimi uživam tudi jaz ... zdi se mi celo, da me nekateri primerki že dobro poznajo in prepoznajo, pa se mi kar sami nastavijo in mirno pustijo ujeti...
... zdaj pa si predstavljaj, kaj bi bilo ... kak hrup in škripanje zavor... če bi spoštovano občestvo izvedelo za moja dejanja... seveda bi to bil greh...tega se ne počne... kako neki je možno, da sem jaz ustvarjena za kaj tako... brrrrrrrrrrr... saj ga še pogledat ne morejo, ne pa da bi ga dali na ... khm... sonce...
... sploh pa naj bi živalce menda že same poskrbele zase...
... aja?? zakaj pa potem vsi tisti domači ljubljenčki, za katere vemo ... ok so domači ... so zakon ... meni pa so domači in zakon prej imenovani soncejemalci ... pa če komu ni kaj všeč, naj se raje zamisli vase in odkrije v sebi SVOJ razlog svojega obstoja ... in če ga najde, naj se nikar ne sprašuje, kako se bodo odzvali drugi... ker drugi niso on in nikoli ne bodo... samo dela naj in živi naj ...
... seveda pa naj sodobnikom zamolči, kaj dela, če noče kamenjanja "negrešnikov"...
... zdaj pa tečem... tamle vidim enega, ki me rabiiiiiiiiiiiiiii ...
... uživaj kot uživam jaz!

Včasih moraš zaliti svoj vrt

belaradirka — Mon, 06 Jul 2009 14:34:41 UT

Včasih moraš zaliti svoj vrt.
Življenje je suho,
komaj se sprehajaš skozi vejevje,
ki poka in se drobi pod teboj.
Nehote se spotakneš ob kamen
in noga ti zaide v razpoko
raztezajočo se nekje.
Včasih moraš zaliti svoj vrt.
Dnevi so premikajoči, ne stoječi,
pa vendar se zdijo enaki,
enaki v svojem grozni žeji.
Lahko se preoblečeš,
pa si ti, vedno ti,
obleka ne naredi človeka,
obleka skrije naravnost in spontanost.
Včasih moraš zaliti svoj vrt.
S prstom kažeš naokoli,
dajaš poudarek, miriš, žugaš,
kažeš se v prstovi luči.
Kost izbočena, neustavljiva
vabi k sebi oči goreče,
a oči so prazne in odbojne.
Včasih moraš zaliti svoj vrt.
Odženi se,
zaigraj nestrah,
zakliči gluh,
vzemi v roke,
deluj!
Pa ne pozabi zaliti svojega vrta.

Video za prijatelje

belaradirka — Sun, 05 Jul 2009 09:03:25 UT

Nedavno sem brskala po videoposnetkih na you tube in prišla tudi do tistih iz filmov Emmanuelle, filmov, ki so bili nekakšna šola iz erotike za nas pred leti, zdaj pa sem spet obujala spomine...

No, ker mi je tudi sama glasba na teh posnetkih zelo všeč, sem jo sklenila podeliti še s kom. Zato sem vsem svojim prijateljem (razen nekaterim, ki so video že videli), poslala naslednje sporočilo:

živjo...
morda ti bo tale video polepšal dan..
prepusti se
lp

..in dodala še link za video (ki ga tu ne bom, kogar zanima, ga lahko pogleda na mojem profilu).

Odzivi so bili zelo različni, nekateri skoraj neverjetni...sicer pa sami presodite!

Najprej pohvale:
" Hvala ti...lepo nedeljo želim" (in še nekaj podobnih)
"waw...
sem se ja!
naj bo tudi tebi lep dan in se ti zgodi kej lepga...
mwa"

Nato še dodatek ob zahvali:
"... res mi je - dopoldan ... vračam isto temo še za popoldan, lep vikend!!!"

Tu sem celo uganila njegove potrebe..:
"Ti pa res veš kaj rabim..."

...pa nerazumevanje...:
"ni mi čisto jasno, kaj si hotela povedat s tvojim sporočilom? "

...pa sporočilo v smislu "tega pa jaz ne rabim":
"Ma čist nč ...
ki nanka dan ni biu slab, ben ni bil še tašn ku čem, ma .. bo anka to ... he he"

...in za konec še zgražanje, ker sem poslala nekaj s porno vsebino
(priznam, da tu nisem mogla več nič od smeha....):
"Hajjjj res sem pregledo vse samo porno ni šlo "

Skratka ugotovila sem, da imam tako zelo različne prijatelje, da jim nikakor ne morem pošiljat stvari v paketu, ker bom včasih zagotovo udarila čisto mimo...morda me bo še kdo prijavil zaradi neprimernega obnašanja!

Zato, dragi prijatelji...če mi bo kdo kaj napisal, mu bom odgovorila, drugače pa komuniciramo preko komentarjev na mojih in vaših blogih in slikah.

Hm...a tu tudi velja tista...podarjenemu konju ne glej v zobe?