http://netlog.com/bedrunDani BedračBedračDanibedrunhttp://sl.netlogstatic.com/p/tt/001/358/1358414.jpgSlovenijaCelje Stran s profilom osebe bedrun

bedrun

dosegljiv/a Zaupanje moški - 55 let


vir RSS

Blog 86

Pišem pesmi, ker se bojim, da ne bi pesmi pisale mene ...


  • Glej, Slovenija

    Glej, Slovenija,
    katekizem svojih mračnih besed
    mečem smehljaje pod lemež
    tvojega pluga.

    A niso še tako daleč okna in strojnice
    in gobci, ki si jim smehljaje odpuščala,
    ko so pljuvali na tvoje preproste besede.
    Mati,
    čakam z ubijajočo pesmijo v ušesih
    na previdno ljubezen
    tvojih slabokrvnih otrok.

    Znova začenjam odpirati svoja zverižena usta:
    tja do Svarunovih sulic in Rupnikovih kamnov,
    mimo prestreljenih harmonik in donečih kitar,
    mimo talcev, zmagovalcev in tabujev
    do tvojega ponižanega srca.
    Z železnimi prsti pribit
    na brižinske spomenike.

    Bedim pred tvojim zelenim prestolom:
    z nožem in s smrtno obsodbo
    tvojemu predmestju!


    Glej, Slovenija avtor Dani Bedrač


  • Nisva iz istega plemena!

    Redkokdaj se mi zgodi, da objavim (enkrat ali večkrat) kako tujo pesem. Tokratna izjema je tole:

    NISVA IZ ISTEGA PLEMENA

    Tvoji so rahločutni,
    do njih ne seže mraz ...
    Moji nikdar ne božajo,
    moji pljuvajo v obraz.

    Častite čričke, tam pri vas,
    in brenkate na lire ...
    Za nas je svet modras,
    mi brusimo sekire.

    Za vsako klobko tvojega
    mehkega prediva
    moj rod že več sto let
    svinec v vodo vliva.

    Vašim blagim čarnicam
    pri nas zažigajo polena ...
    Hočem, da vnaprej že veš -
    nisva iz istega plemena.


    Jedrt Maležič - Yoyoba

    na spletu:
    http://www.pesem.si/clani.php?idc=544
    http://www.rtvslo.si/blog/yoyoba
    http://sl.netlog.com/yoyoba24



    Dani Bedrač: Pleme (računalniška grafika, 2004)

  • Pomlad (sv. Jurij)

    tiho se režijo
    hladne cvetne čaše
    pijan svetnik na belem konju
    v naše mesto jaše

    mlade preslice za okni
    slutijo pomlad v kosteh
    spolzke sanje živa voda
    umetni nageljni v očeh

    branjevke se križajo
    to ni sveti jurij
    mulčki tiho drkajo
    v pozni nočni uri

    misli so podobne
    kozmičnim balonom
    svetnik želi zajebati
    folkloro z gramofonom

    dim zelenega kadila
    gre v obrezana ušesa
    tam spreminja zimske sanje
    v programirana nebesa

    sveti jurij večni frik
    brez žic brez telefona
    krasi izložbe naših duš
    z listjem iz kartona

    na ražnjih se vrtijo
    parafinske lutke
    z gostim tičjim mlekom
    si barvajo občutke

    iz plehnatih kanglic
    se širi čuden smrad
    v naše malo mesto
    je prišla pomlad


    :)


  • Ura uharic, ura medu

    Preveč je vsega, kar je moč doumeti
    in premalo vsega, kar je moč čutiti!


    Prvič sem se najbrž srečal takrat,
    ko sem si bil najmanj podoben:
    skozi prosojna, rdeča ušesa
    sem tipaje slutil vonj šmarnice
    in tisto značilno šepetanje slovenskih njiv,
    ki tako lahkotno oblizuje kmeticam spodnjice.

    Drugič sem se srečal takrat,
    ko je štirideset električnih kitar
    do norosti razbičalo sosedove veke!
    Od veselja sem tulil kot pes,
    saj me je zanikanje ljubezni
    brez besed pripeljalo v svetlobo denarja,
    v pijansko vreščanje kupljive svobode.

    Prvič sem umrl takrat,
    ko sem sam sebi spolzel med prsti
    s takšno čudovito naglico,
    da so delavci pozabili v gobcih
    svoje socialistične lopate.
    Nič me ni moglo več zadržati,
    da ne bi zgorel točno tam,
    kjer buzeranti ob svečah
    vljudno nazdravljajo
    tihemu družinskemu udobju
    in barvni televiziji.

    Drugič sem umrl takrat,
    ko so mi oči prebodli s tekočim kristalom
    in sem začel v obupu plodno občevati z nadrealisti.
    Ni bilo več senc, ki bi me zmogle razsekati,
    kadar sem se namenil odpreti
    svoja prevelika, zverižena usta.

    Tretjič pa ne zmorem več umreti.
    Prevečkrat poslušam radio
    in poznam vse vrste škodljivcev!
    Dolgo v noč sem sposoben prebirati
    debele, žametne knjige
    in na mrzlem hrbtu začarane princeske
    na najmanjšo možno jakost
    priviti nočno svetilko.
    Še vedno in kljub vsemu
    pa me skušajo zazidati
    v šablonske domneve
    letargičnih meščanov.
    Mene: mrzlega in okornega prašiča,
    s poslednjim krempljem zavozlanega
    v črne strune usihajočih kitar!

    Še vedno namreč sanjajo v drvarnicah
    (daleč zadaj za urejenimi pročelji hiš)
    s spermo osvinjane cunje
    star, a še vedno dobro čitljiv rokopis
    mastnega in zgrešenega fukanja!

    Sprijaznjen sem z dejstvom,
    da rast decimalnih števil
    ne zmore čez vejico,
    kajti le bog zmore
    nekaznovano operirati
    s celimi števili.

    Pa ni še tako daleč čas,
    ko sem enkrat za vselej dojel,
    da je poezija zločin nad sanjami!
    A obstajajo teorije na trhlih nogah
    in obstajajo noge s plesnijo med prsti.
    Je luna, ki jo je moč opiliti tako,
    da postane štirioglata.

    Spet, a tokrat zadnjič vam ponavljam:
    ura uharic, ura medu!
    Ura, ko po bledih bedrih
    polzi meglena mesečina,
    ko čutim luknjo za čelom,
    ko se čas lepljivo sprime s prostorom
    in odpovedo vsa literarna merila
    in bedaste, primitivne zakonitosti;
    ko niso prav nič več važna
    zaporedja, oblike in rime.
    Ko je navsezadnje važen
    le še mrzel, črn dihur,
    ki mi samogibno poščije obraz;
    ko se raztaplja Jaz,
    ko občutim stenice v ušesih,
    ljubezen v srcu
    in boleče, ognojene kraste na kolenih.
    Čas, ko zrem skozi politike in psihiatre,
    skozi poezijo in pravičnost
    kot skozi prozorne, plahutajoče prikazni.
    Čas, ko stvari imenujem
    s pravimi imeni!

    Ura uharic, ura medu.
    Ura, ko je treba povedati tudi tisto,
    kar največkrat skušam zamolčati
    zaradi ljubezni do bližnjega,
    ki jo vsekakor smatram
    za višek dobrega okusa.

    Jaz še zmorem postaviti
    enačaj med življenje in pesem,
    ljudje pa že dolgo ne več!

    Edino to ločuje
    bojevnike od sralcev.




    :) :) :)

  • Barbarska

    Nadeni si zlato
    bojno opravo,
    opaši si meč,
    daj rogovje na glavo!
    Izkoplji kamenje
    iz lukenj srca,
    izkleši si ščit,
    kliči ogenj z neba.

    Naj tuli pod streho,
    naj dihajo strune,
    naj sope in hrope
    v vejevju vihar!
    Naj se v steklenem
    odsvitanju lune
    odstre nema večnost:
    minevanja čar.

    Naj plima napolni
    negibne aleje,
    naj sužnji trohnijo
    ob bokih galeje!

    Kaj ti to mar?

    Ti jezdi dalje:
    preklinjaj in skači,
    izvleci gobana,
    skritega v kači.

    Slači z njim duše,
    ga tlači v svetnice,
    porivaj ga v grla
    do krikov resnice!

    In ko izprazniš
    poslednje bokale,
    oskruniš oltarje,
    ponižaš cesarje,
    odkloni pohvale,
    plen in medalje!

    Ostani barbar,
    ki se koplje v krvi:
    med modreci nem,
    med bojevniki prvi!


  • Dani - Baba in tukajšnji (nepalski) New Age

    Kmalu po mojem prihodu v Nepal se me je med hinduisti (vsled raznih verbalnih in drugih sposobnosti, ki so mi pač lastne ...) prijel vzdevek Dani-Baba. Kljub svoji splošno znani skromnosti moram povedati, da sem izvedel nekaj t.i. čudežev, ki so zame sicer čista rutina, vendar so naleteli na splošno oddobravanje in krog mojih privržencev je skokovito narasel. Med popotovanjem po Nepalu (Chitwan, Lumbini, Pokhara ...) sem se nekako uspel zbližati tudi z budističnimi tantriki, ki so mi nadeli ime Bedrun-Lama. Ko sem se po nekaj tednih vrnil v Kathmandu, sem izvedel, da so me začeli resno jemati tudi maoisti (ki so sedaj legalna parlamentarna stranka) in znotraj njihove oborožene frakcije PLA (People Liberation Army) sem postal znan kot Commander Dan, ne glede na to, da sem jim podrobno opisal svojo nenasilno in sočutno držo.

    Kakorkoli že, budistični, maoistični, hinduistični in številni drugi oboževalci in privrženci so mi pred moje domovanje začeli prinašati cvetje, okoli mene so prižigali dišeče paličice ...: z Netloga so dolpotegnili mojo sliko in jo razmnožili v velikanski nakladi ... Stvar je pač šla svojo pot in glede tega sem skoraj povsem brez moči.
    Tukajšnji teologi so mi seveda v svoji sofisticiranosti izbrali tudi ustrezno ime ali titulo, ki naj bi bolj verodostojno predstavljala moje tuzemsko in trenutno poslanstvo. Imenovali so me Mahasiddhimaudgalpatiyana, kar v prostem, bolj literarnem prevodu najbrž pomeni nekaj takega kot Veliki Milostni Čudodelec, Prihajajoč z Zahoda, Utiralec Poti. Pragmatiki so to dolgo titulo ali naziv skrajšali in me začeli klicati kar Oh - Dani. Zlog Oh pravzaprav ne pomeni nič, je le medmet, oziroma vzdih, ki uide občudovalcu ali naključnemu opazovalcu ob uzrtju duhovno superiornega bitja ...
    Na spodnji fotografiji sem v tej vlogi:



    Kljub temu, da sem z lastnim egom dokončno opravil že v prejšnjih življenjih, vam moram takole diskretno pa vendarle priznati, da mi je vse skupaj na meni nedoumljiv način vendarle godilo! Predvsem so me navdušila mlada dekleta, ki so mi sprva zgolj prinašala cvetje, me polivala z vodo iz tukajšnjih svetih rek ..., vendar pa so sčasoma presegla vse meje spoštljivosti in običajnega religioznega oboževanja! Deklice (in tudi zrele ženske!) so me pričele nesramno otipavati, mi predlagati stvari, od katerih so se mi ježili lasje in mi trgati oblačila s telesa, da bi s temi koščki blaga izvajale bogve kakšne nemarnosti, ali pa bi jih uporabile kot relikvije in jih kasneje prodale za masten denar.



    Ko je za to izvedel predsednik urada za verska vprašanja pri tukajšnji vladi, mi je v daljšem, nadvse protokolarnem telefonskem pogovoru predlagal, da si izmed pripadnikov elitne garde izberem dva specialca, ki bosta nenehno bdela nad mojim telesom in me varovala pred vsiljivo množico in razgretimi dekleti ... Seveda sem nemudoma izbral dve pripadnici specialnih enot (iz plemena Gorkha), ki me sedaj redno spremljata (celo na opravljanje potrebe ...). Bojevnici sta vešči kung-fuja, brezhibno znata ravnati s sodobnim avtomatskim orožjem, vedno pa sta oboroženi tudi s khukriji (bojni noži plemena Gorkha). Skoraj odveč pa se mi zdi pripis, da obe brezhibno obvladata tajsko masažo, spretnosti japonskih gejš, tantrični seks in podobne radosti ...
    V dokaz prilagam pričujoči fotografiji:





    :)

    (se nadaljuje!)

    Vse skupaj je najbrž navadna bedarija in plod moje pesniške domišljije. Razen seveda, če ni ... :)
    Nedtem, ko pripravljam nadaljevanje, pa lahko prebirate Douglasa Adamsa (Nasvidenje in hvala za vse ribe), Stanislava Lema (Zvezdni dnevniki Iona Tihega) itd.
    Hvala za pozornost.

  • Rana

    Ob robu scefrana, ožgana:
    v osrčju telesa sloni – tako slana!
    Zavdana zarana z rojstvom besede,
    z izgonom iz raja v svet dvomov in bede.

    Rana! Razcep med praznino in mesom,
    med srcem in smrtno ranljivim telesom …
    Med srečo in mlačnim zadahom gnilobe
    je polna ličink in smrdljive svetlobe.

    Polna do roba in zvesta do groba
    utripa kot lačna, sesirjena goba.
    Zeva do dneva, ko duh in telo
    zgorita pod prazno večerno nebo.







  • Na Zahod!




    S katerim zamolklim peresom
    si risal simbole v peno
    svojih mastnih, minljivih obljub?
    Srhljivec! Nor do obisti
    in izurjen v zavisti:
    ti, krmar – mrtvoud!

    Prebudi se v molku,
    prebodi se v vodi,
    in sviloprejkam zapri
    ostanke oči.

    Jenjaj že enkrat za vselej
    jemati, lagati, spati, veslati …
    Luna bo plimi pokazala pot
    onkraj oteklih, škrlatnih brežin
    tvojih mesnatih zablod.

    Na Zahod? Na Zahod!

    Med parkljaste tace Evrope,
    v Šparto, nad Rim in Atene;
    s konopcem na Dunaj,
    s piščaljo v koščevje Balkana,
    kjer komaj zaceljena rana
    vrešči pod razpelom neba …

    Doma se boš spomnil, popotnik,
    kje zdaj domuje in s kom ponočuje
    tista neugnanka, tista sveta Neža,
    ki jo je kralj Matjaž
    na silo privekel v Celje
    s Peloponeza.


  • Mrtvi čolni





    Mrtvi čolni, potuhnjenci ranjenih bokov,
    (z vlakni svojih trohnečih reber)
    skrunijo mirno otrplost jezera.

    Njihove muljaste smrti
    so ranjeni lokvanji
    na mrzli, spokojni gladini.

    Le luna se tiho sprehaja
    po aleji trhlih palub,
    med štrlinami vesel,
    med spomini preplutih smeri.

    Mrtvi čolni so pesem,
    zamolčana brez besed.
    Le rime rib še slikajo
    v mrtve jambe svojo sled.



    V mrtvem čolnu vsak od nas
    vesla pod sencami lobanje
    (z viticami v produ hrbtenjače),
    in škripa dolgo v noč
    svojo hromečo neizbežnost.


  • HOROSKOP 2009!

    Oven (20. marec - 20. april)
    Čeprav ste ovni, se boste sprva kot teleta zaganjali in buljili v nova vrata! V tista, ki niso niti nova, niti niso nikoli bila zaprta. Šele po dopustu, ki si ga boste v teh časih izjemno težko privoščili, boste ugotovili, da se da skozi odprta ali celo priprta vrata smukniti čisto narahlo in celo potiho. In vsaka šola stane! Občasno pojdite k okulistu, PC pa nesite na servis. Trdi disk vam bo v kratkem zaribal.

    Bik (20. april - 21. maj)
    Bikice boste v začetku leta neumorno iskale ustreznega toreadorja, ki vas bi zmogel krepko napičiti. Biki boste (tako kot to počnete že skoraj celo življenje) hrepeneli po vdanih in pohlevnih a vendarle pohotnih kravah in kravicah. Spodletelo bo. Toreadorji izumirajo, krave so pa praviloma malce zlobne in muhaste, skratka daleč od pretirane pohlevnosti. Na netu glejte mehko pornografijo.

    Dvojčka (21. maj - 21. junij)
    Izjemno srečo boste imeli, dvojčki in dvojčice! Težave, ki običajno za vse ljudi iz leta v leto naraščajo, se velikokrat potrojijo, največkrat pa celo početverjajo, se vam bodo zaradi vašega nebesnega znamenja samo podvojile. A vseeno bodite previdni: podvojene težave vas bodo usekale točno tam, kjer tega sploh ne boste pričakovali. Vsaj enkrat (a najbrž dvakrat!) se vam bodo sesuli Windowsi.

    Rak (21.junij - 23. julij)
    Ne mislite, da nazaduje, kdor se giblje nazaj (morda jemlje zalet za daljši skok). Lahko pa si to brez zadržkov priznate raki in rakice. Nazadujete, pa še kako! Nobenih skokov ne bo, komajda se boste ritensko plazili skozi naraščajočo recesijo. Da pa bo stvar manj boleča, vam svetujem občasno kajenje marihuane ali pitje domače šmarnice. S sotrpini uporabljajte google talk, nikakor pa ne msn!

    Lev (23. julij - 23. avgust)
    Rjovenje ne bo tokrat prav nič zaleglo, drage levinje in levčki, saj so tisti, ki bi ga naj slišali, akustično izolirani za vrati slovenskega parlamenta ali v patria vozilih. Rjovite lahko le v mikrofone svojih računalnikov in pošiljate zvok bolečine v medmrežje, kjer vas pa itak nihče ne bo jemal preveč resno. Domnevam pa, da vam bo proti koncu leta vsaj rahlo odleglo. V prenosnike si pa le naložite linux!

    Devica (23. avgust - 23. september)
    Prekrižane noge, stiskanje kolen, obiskovanje nabožnih krajev …, vse to ne bo preprečilo, da ne bi šla deviška kožica v vražjo mater že takoj na začetku leta! Nedolžen itak ni nihče več, drage device in devičniki, vendar vaše nebesno znamenje narekuje glede tega nadvse boleča spoznanja v prihajajočem letu. A za vas vendarle obstaja upanje, saj na e-bayu pospešeno narašča prodaja umetnih himnov in neobrezanih plastičnih lulekov. Digitalizirajte se v celoti!

    Tehtnica (23. september - 23. oktober)
    Pretehtavanje lastnih odločitev se bo izkazalo kot izjemno jalovo početje. Kakršnekoli pa te odločitve že bodo, bodo zalegle toliko kot nič. Tehtnost gor ali dol! Čas je bolj naklonjen impulzivnim kretenom, ki se odločajo na osnovi lastne želje po bogastvu in oblasti. Pretehtajte raje, če imate vsak dan dovolj centov za ceneno Mercator pivo in cigarete. Proti koncu leta si umislite malo večje USB ključke (priporočam vsaj 8 GB, raje več), saj vas bo morda kriza prisilila v prodajo svojih večjih računalniških naprav.

    Škorpijon (23. oktober - 22. november)
    Jao, jao, škorpijoni in škorpijonke! Bolj kot kadarkoli doslej vas bo v letu 2009 obšla želja, da bi se pičili in zastrupili z lastnim strupom. V tolažbo pa vam bo, da so za to željo pravzaprav odgovorni drugi, ki pa se ne pikajo, ampak snifajo, ker je kokain dražji in bolj prestižnega značaja. Osebni zdravnik naj vam predpiše kak blažji antidepresiv (še raje pa pomirjevala!), pomaga pa tudi celodnevno izgubljanje časa s facebookom. Obvezno si kupite večje monitorje!

    Strelec (22. november - 22. december)
    Iskanje ustrezne, boljše ali sploh kakršnekoli redne zaposlitve v letu 2009 bo doslej vaš največji strel v prazno, cenjene strelke in dragi strelci. Poskrbite vsaj za redno dobivanje socialne podpore in delajte na črno. Obšla vas bo ideja, da bi kazalo streljati v novoizvoljene škrateljce in pedre v disneylandu, ki mu pravimo vlada, ampak boste kmalu ugotovili, da to ni zgolj vaša pogruntavščina, ampak da tako razmišljajo tudi manj agresivna nebesna znamenja. Na računalnikih redno igrajte Space Invaderse.

    Kozorog (20. december - 20. januar)
    Nehajte si že vendarle domišljati, spoštovani kozorogi in kozoroginje, da ste nekakšni optimistični Kekci, ki lahko vsakogar uženejo v kozji rog. Bolj ste navadni kozli in koze, kar bo v letu 2009 postalo jasno še največjemu Kekcu med vami. Postanite bolj rogati, bolj temni in redno skozlani. Ob petkih se opijajte s kakšnim močnim črnim vinom (z laškim pivom nikakor!), saj vam bo jutranji maček vsaj ob sobotah odvračal misli od vaše kozlovske neizbežnosti. Internet Exploler odinštalirajte že takoj na začetku leta in nemudoma naložite Firefoxa. Nujno!

    Vodnar (20. januar - 18. februar)
    V kolikor vas privlači new-age, vas moram nujno opozoriti, da je težko pričakovana doba vodnarja navaden blef. Ta blef so si izmislili isti znanstvenofantastični pisci, ki so avtorji raznih teorij o posmrtnem življenju, večnih dušah ali peklu in nebesih. Precej takih piscev seveda kroži po naših ministrstvih in previdnost ob poslušanju njihovih neumnosti nikakor ne bo odveč. Drage vodnarke in vodnarji, vam pa v letu 2009 ne priporočam nikakršnih opojnih tekočin. Ostanite kar lepo pri ustekleničeni vodi, pa še ta bo iz dneva v dan dražja. Vsakodnevno pojdite na Netlog.

    Ribi (18. februar - 20. marec)
    Ribe in ribjeki, prosim ne padajte več na finto, da mora vsaka riba trikrat plavati! V drek so vas namočili (skupaj z ostalim zodiakom!) že itak več kot dvakrat in katerakoli riba težko plava v greznici. Zato si pološčite luskine s kakšnim ustreznim loščilom in bodite v množici podvodnih živalic bleščeči in prepoznavni. Tolaži naj vas misel, da je vendarle bolje imeti ribjo kot povsem kurjo kožo, kure pa so itak že nebesno znamenje vladajočih struktur. Omislite si ohranjevalnik zaslona v obliki virtualnega akvarija. Izjemno pomirja!

« 1 2 3 4 5 ...

Blog oznake

Ni uporabljenih oznak