asun1969

Začetek nikoli dokončane biografije …

ŽIVETI IN PREŽIVETI

Našel se bo kdo, ki bo zavzdihnil, da je to samo še ena od življenjskih zgodb. Res je bilo že mnogo življenjskih zgodb napisanih.Takih in drugačnih, veselih ter žalostnih. Vendar ta zgodba je zgodba mojega življenja. Opisuje moje življenje, ki je bilo polno raznolikih dogodkov in trenutkov. Grdih in žalostnih, pa tudi lepih in veselih. Preteči je moralo kar nekaj časa, da to svojo življenjsko zgodbo prelijem na papir. K tej odločitvi je pripomoglo tudi spoznanje, da bom le tako ljudem pokazala kdo sem. Tistim, ki me še niso spoznali in tudi tistim, ki o meni že nekaj vedo. Zavedam se tega, da bo ta zgodba naletela na različne odzive. Nekatere bo navdala s pogumom ali optimizmom. Druge pa bo razžalostila ali prizadela. Vendar to sem jaz.

* * * * *

Pričela bi s spomini svoje mame, za katero bi lahko rekla, da ji je usoda zadala težko življenje. Če si je želela ali ne, je … Revica se mi je zelo smilila. Ves ta čas tudi ni bilo možno izvajati aktivno fizioterapije in vse telo je bilo kasneje zaradi tega precej bolj mlahavo. Pred tem je vsaj ob opori malce stala na svojih nogicah, po tem pa je še to šlo. V jeseni istega leta so ortopedi predlagali še operacijo vezi na nogah. Fizioterapevtka mi je svetovala, naj tega ne dopustim in po razgovoru so tudi zdravniki odstopili od te zamisli, čeprav so rekli, da samo zaenkrat.

Počasi je prišla pomlad leta 1968, ko so strokovnjaki v Stari gori odločali o tem, ali je Lučka sposobna za šolanje ali ne. Po njihovem mnenju je bila primerna za vključitev v posebno osnovno šolo pod posebnimi pogoji v Vipavi. In tako je Lučka bila devetega junija 1968 odpuščena v domačo oskrbo do vstopa v šolo septembra istega leta.

* * * * *

Torej to so bile mamine besede in njeni spomini na moje otroštvo doma ter v Stari gori. Moje rojstvo ji res ni kaj …

• 13 maj 2008
• 4 komentarjev
• ocena: 10,0