Smalley23

Blog sporočilo z oznako 'tetradestruktivna poezija':

• Moje pisarije 2

  MISEL NANJO
  Objeta midva...
  na ulici...
  pod ukrivljeno lučjo...
  misel pa beži ...
  daleč na morje...
  kjer valovi se penijo...
  v meni zbujajo...
  poslednjo misel na njo...
  ki imel sem jo rad...
  pa čeprav v objemu....
  zdaj drugem sem....
  še vedno mi ....
  srce krvavi.
  
  SOBOTA
  Bliža se sobota...
  ne prenesem več petkovega ropota...
  kje je postelje moje mehkota...
  končno ležim....
  po njej se zavalim....
  ker vem, da jutri se zbudim...
  nekomu za mir se zahvalim...
  v nov dan se prebudim....
  zaživim...
  in u mislih daleč poletim
  
  IZGUBLJENI PRIJATELJI
  Veter vije čez planjavo…
  Gledam pšenico se majavo…
  Mislim kako bi bilo…
  Napovedati slovo…
  Vendar v duši se bojim…
  Da vas zapustim …
  Ker preveč imam vas rad…
  Vi ste moj zaklad…
  Zaklad ki mi zjasni…
  Pogled v temni noči…
  Oko se orosi…
  Ker zapuščate me vsi.
  
  KRUTA RESNICA
  Rumeno sonce sije
  Veter mrzel okoli zavije
  Sosedov pes zalaja
  Vidi da v daljavi pijanec se maja
  Opit od vseh skrbi
  Pozabljen od sveta
  Rešen trpljenja
  Obupan od hrepenenja
  Tegob življenja
  Vendar z njim vsi
  Vsak od nas ljudi
  Bežimo od realnosti
  Zato ne zatiskajmo oči
  Ne delajmo se nevedni
  Ker preveč smo potrebni
  V duši smo pohlepni
  Želimo si le to
  Da nekaj več bi se videlo
  Ampak resnica je le ta
  Da vsak te za pijanca ima.
  
  VARUH DIVJINE
  Noč....
  bliža se polnoč...
  tam v daljavi...
  temačni goščavi...
  spat se odpravi...
  še zadnji borec...
  da ne izpade norec...
  še zadnjič preveri...
  če nabite so cevi...
  da sredi noči ga kdo ne presenti...
  ter mu ogenj zaneti...
  ki požge vso divjino
  
  SLAP PO PADCU
  Majhna kapljica...
  poleti iz neba...
  med potjo se obrača..
  ko kozolce prevrača...
  razmišlja le o tem...
  kako bo potem...
  ko na tla pristane...
  in pozabi svoje mane...
  a v trenutku svobode....
  pozabi na ostale vode...
  ko zaleti se v kamen
  se v trenutku razbije...
  od nje ostane le...
  kupček svinjarije
  
  SANJE V NOČI
  ena zvezda na nebu blešči...
  nešteto drugih pa kot da jih ni...
  v temni noči mi pot osvetli...
  le kdo ta zvezda je ki mi pot osvetli...
  to si le ti ki boža mi dlani..
  in vsako jutro ob meni se zbudi...
  med zmečkanimi rjuhami...
  vem pa da to so le sanje...
  in le jaz vrjamem vanje...
  ker odšla si ti..
  za sabo pustila si skrbi
  
  POSVEČENO NJEJ KI SEM JO LJUBIL
  Še se spomnim tistega dne ....
  ko prišla si v moje življenje...
  in mi prekinila trpljenje...
  le večni tvoj nasmeh...
  in iskrica v očeh ...
  sta pomenila mi vse ...
  a zdaj izgubil sem obe...
  zdej v objemu drugem si...
  še se spomniš starih dni...
  ko ljubila sva se le JAZ in TI..
  vendar ostala sva si draga...
  čeprav le prijatelja...
  in tega nama nihče...
  ne more iztrgati iz srca...
  upam da nekdaj ali pa kmalu...
  spoznam te zares...
  če le ne pride kaj umes...
  kakor angel iz nebes...
  kot poslana si bila...
  ti mi od boga
  
  POZABLJENA
  res ne vem zakaj živim...
  če ljubiti se bojim...
  ker preveč že zdaj trpim...
  da te končno prebolim...
  vem da jutri nov bo dan...
  in odšla boš daleč stran...
  stran iz mojega okolja...
  in iz vidnega polja...
  vendar v srcu bo ostala...
  globoka rana v spomin...
  ko sva odkrila da imava...
  nekaj skupnih korenin
  
  LIST V JESENI
  veter zapiha ...
  prav nežna sapica...
  in že je dovolj...
  da odletiš...
  iz materinega naročja...
  poletiš v svet...
  tja malo posedet...
  dokler ne pride sneg...
  in odmreš spet...
  drugo pa pomlad...
  prišel med nas boš rad
  
  SLED
  Na tleh sled ...
  čoveška noga...
  ki ne uboga...
  za mano se plazi...
  s členki gomazi...
  med vsemi prikazni....
  temačne golazni...
  izbrana je ona...
  ki nima bontona...
  da me reši okov...
  nevarnih valov...
  v morju toneč...
  na dno grem jaz leč
  
  BOLEČINA TE VIDI
  ne poskusi bežati...
  ne poskusi se skriti...
  vrv pletejo niti...
  niti stkane iz nje...
  krute bolečine...
  ona te vidi...
  tudi brez oči...
  ali v temni noči...
  zato nikar ne odhajaj...
  le njej se predajaj...
  kajti kmalu bo vse ...
  le plod domišlije...
  
  OD MUKE BOLEČIN
  črna noč...
  oglaša se...
  da prisluhnem....
  klicu teme...
  ki me vabi...
  da pozabim...
  muke vse...
  V temi zahrešči...
  ura odbije polnoči...
  vrv se napne...
  in jaz obesim se...
  še zadnji moj pogled...
  poslan v kruti svet.....

  • 23 februar 2008
  • 16 komentarjev
  • ocena: 10,0