Smalley23
moški - 25 let, Novo mesto, Slovenija
- Prijatelji |
- Knjiga gostov
- | Slike
- | Blog
- | Zaščitne znamke
- | Skupine
- | Video posnetki
- | Dogodki
- | Glasba
- | Kriki
- | Ankete
- | Povezave
- | Aplikacije
Blog / Moje pisarije 2
sobota, 23 februar 2008 ob 11:26
MISEL NANJO
Objeta midva...
na ulici...
pod ukrivljeno lučjo...
misel pa beži ...
daleč na morje...
kjer valovi se penijo...
v meni zbujajo...
poslednjo misel na njo...
ki imel sem jo rad...
pa čeprav v objemu....
zdaj drugem sem....
še vedno mi ....
srce krvavi.
SOBOTA
Bliža se sobota...
ne prenesem več petkovega ropota...
kje je postelje moje mehkota...
končno ležim....
po njej se zavalim....
ker vem, da jutri se zbudim...
nekomu za mir se zahvalim...
v nov dan se prebudim....
zaživim...
in u mislih daleč poletim
IZGUBLJENI PRIJATELJI
Veter vije čez planjavo…
Gledam pšenico se majavo…
Mislim kako bi bilo…
Napovedati slovo…
Vendar v duši se bojim…
Da vas zapustim …
Ker preveč imam vas rad…
Vi ste moj zaklad…
Zaklad ki mi zjasni…
Pogled v temni noči…
Oko se orosi…
Ker zapuščate me vsi.
KRUTA RESNICA
Rumeno sonce sije
Veter mrzel okoli zavije
Sosedov pes zalaja
Vidi da v daljavi pijanec se maja
Opit od vseh skrbi
Pozabljen od sveta
Rešen trpljenja
Obupan od hrepenenja
Tegob življenja
Vendar z njim vsi
Vsak od nas ljudi
Bežimo od realnosti
Zato ne zatiskajmo oči
Ne delajmo se nevedni
Ker preveč smo potrebni
V duši smo pohlepni
Želimo si le to
Da nekaj več bi se videlo
Ampak resnica je le ta
Da vsak te za pijanca ima.
VARUH DIVJINE
Noč....
bliža se polnoč...
tam v daljavi...
temačni goščavi...
spat se odpravi...
še zadnji borec...
da ne izpade norec...
še zadnjič preveri...
če nabite so cevi...
da sredi noči ga kdo ne presenti...
ter mu ogenj zaneti...
ki požge vso divjino
SLAP PO PADCU
Majhna kapljica...
poleti iz neba...
med potjo se obrača..
ko kozolce prevrača...
razmišlja le o tem...
kako bo potem...
ko na tla pristane...
in pozabi svoje mane...
a v trenutku svobode....
pozabi na ostale vode...
ko zaleti se v kamen
se v trenutku razbije...
od nje ostane le...
kupček svinjarije
SANJE V NOČI
ena zvezda na nebu blešči...
nešteto drugih pa kot da jih ni...
v temni noči mi pot osvetli...
le kdo ta zvezda je ki mi pot osvetli...
to si le ti ki boža mi dlani..
in vsako jutro ob meni se zbudi...
med zmečkanimi rjuhami...
vem pa da to so le sanje...
in le jaz vrjamem vanje...
ker odšla si ti..
za sabo pustila si skrbi
POSVEČENO NJEJ KI SEM JO LJUBIL
Še se spomnim tistega dne ....
ko prišla si v moje življenje...
in mi prekinila trpljenje...
le večni tvoj nasmeh...
in iskrica v očeh ...
sta pomenila mi vse ...
a zdaj izgubil sem obe...
zdej v objemu drugem si...
še se spomniš starih dni...
ko ljubila sva se le JAZ in TI..
vendar ostala sva si draga...
čeprav le prijatelja...
in tega nama nihče...
ne more iztrgati iz srca...
upam da nekdaj ali pa kmalu...
spoznam te zares...
če le ne pride kaj umes...
kakor angel iz nebes...
kot poslana si bila...
ti mi od boga
POZABLJENA
res ne vem zakaj živim...
če ljubiti se bojim...
ker preveč že zdaj trpim...
da te končno prebolim...
vem da jutri nov bo dan...
in odšla boš daleč stran...
stran iz mojega okolja...
in iz vidnega polja...
vendar v srcu bo ostala...
globoka rana v spomin...
ko sva odkrila da imava...
nekaj skupnih korenin
LIST V JESENI
veter zapiha ...
prav nežna sapica...
in že je dovolj...
da odletiš...
iz materinega naročja...
poletiš v svet...
tja malo posedet...
dokler ne pride sneg...
in odmreš spet...
drugo pa pomlad...
prišel med nas boš rad
SLED
Na tleh sled ...
čoveška noga...
ki ne uboga...
za mano se plazi...
s členki gomazi...
med vsemi prikazni....
temačne golazni...
izbrana je ona...
ki nima bontona...
da me reši okov...
nevarnih valov...
v morju toneč...
na dno grem jaz leč
BOLEČINA TE VIDI
ne poskusi bežati...
ne poskusi se skriti...
vrv pletejo niti...
niti stkane iz nje...
krute bolečine...
ona te vidi...
tudi brez oči...
ali v temni noči...
zato nikar ne odhajaj...
le njej se predajaj...
kajti kmalu bo vse ...
le plod domišlije...
OD MUKE BOLEČIN
črna noč...
oglaša se...
da prisluhnem....
klicu teme...
ki me vabi...
da pozabim...
muke vse...
V temi zahrešči...
ura odbije polnoči...
vrv se napne...
in jaz obesim se...
še zadnji moj pogled...
poslan v kruti svet.....
Komentarji 16 Razvrsti komentarje:
tina Zaupanje (nedelja, 22 junij 2008 ob 07:44)
Fenomenalno!!!
yuli (petek, 30 maj 2008 ob 03:04)
- madwoman7:
So zelo zelo dobre. Sicer pa skoraj nihče ne piše pesmi od veselja temveč od žalosti.. tako, da odpri oči, da vidiš da tudi sonček sije. ni vse črno kot se ti zdi..
...pa je za ljubiti vredno...
Zelo dobre pesmi pišeš
...ker se bolj žalostne stvari dogajajo, ne vesele... meni se je pred nekaj dnevi trenutek pogleda in dotika spremenil v ogromen navdih... in zdaj imam "nevihto v možganih" ...ampak vseeno ne morem iz veselja pisati vesele pesmi, samo melanholične...
yuli (petek, 30 maj 2008 ob 02:55)
FEJST FAJN!!!
Sebastjan a.k.a Fukis007 M.... (sreda, 23 april 2008 ob 08:17)
- Odkloplena:
Terapija...ko si žalostn...ko srček boli...takrat je fajn dat vn iz sebe to...pa pač maš pisanje pesmc za neko "terapijo"...nč hudga nism misnla s svojim komentarjem
ni problema.. jah sej maš prou to je res ene vrste terapija... neč bat ne grizem hihi
Sebastjan a.k.a Fukis007 M.... (sreda, 23 april 2008 ob 07:40)
- Odkloplena:
Važn da "terapija" deluje
terapija..?? kaka terapija..??
Objavi komentar: