http://netlog.com/Robi_kitaRobertRobertRobi_kitahttp://sl.netlogstatic.com/p/tt/000/006/6155.jpgSlovenijaJuršinci Stran s profilom osebe Robi_kita

Robi_kita

moški - 23 let, Juršinci, Slovenija


vir RSS

Blog 10


  • Nisem je ljubil

    Nisem je ljubil

    Nekoč sem spoznal
    lepo deklco
    iskala je sanje
    podaril sem ji zlato.

    Bila je vesela
    in mehkega srca
    želela je sonca
    in modrega neba.

    Nisem je ljubil
    saj nisem vedel še
    kdo je in kam
    njeno srčece zre.

    Rad sem jo gledal
    in rad sem bil z njo
    želel sem si le
    da ostalo bi tako.

    Kmalu za tem
    sva postala krasen par
    malo zaljubljena
    a drugače noč in dan

    Lahko bi prepeval
    kako je z njo lepo
    a raje vam povem
    kako mi je hudo.

    Ni še dolgo tega
    kar me zapustila je
    vzela je sonce
    in zdaj je v temi vse.

    Ni več sanj in sreče
    pozabil bom na njo
    vem samo še to
    da ljubim jo močno.

    Ta pesem je pravzaprav napisana za petje ob kitari, ko se prehlada pa bolečega grla rešim jo mogoče posnamem...

    lejpi pozdraf

  • Sneži

    Sneži

    Beli kometi iz neba
    Švigajo preko brezmejnih gora
    Na zemljo, na trato na
    družbo izbrano.

    Veselje in jeza se porodita
    Veselje za vse razigrane
    A jeza za tiste trde, trde glave
    Katere vihtijo lopate v višave

    So male in so velike
    Zdijo se kakor da so le pike
    Pike ki se na tleh obdržijo
    Ko pade jih tisoč v kepo
    se spremenijo.

    A ne v kepo da v glavo jo vržeš
    Da nekomu z njo solzo utrneš
    Pač pa kepa ki za veselje skrbi
    Dobre odnose med ljudi privali.

  • Knedlof janez

    Knedlof janez

    Negda mati knedle tükle
    ke bi janez se na jo,
    on ne fteja toga jeste
    pa je pogna pesi f kot,
    te se mate razegnola
    ke si fačok misliš ti
    te bon po gepisi dünla
    te boš vida kak je to

    Ja se janez doj sprestorši
    mate z bürklo mu grozi,
    trosijo se mu mostoči
    pa po ksihti jih dobi.

    Mate jas vas vedno bogan
    male janez zaihti
    mate pa ga f čobo trofe
    ka se krf mu z vüst scedi.

    Oh ti janez ti pokora
    mate bije tebe še
    pa že dvejste let je toga
    ka si ti se ša naroda.

    Janeze se kri scedila,
    potle jüžna kot žafron
    nikol neje več govora
    ka so knedle za k peson.

  • KAPLJICE

    Kapljice

    Tih dan premetava svoje sladke skrivnosti po vaški cesti, nočni ptič ki je že nekoč opustil svojo jutranjo poslovilno pesem mrtev leži v potoku, sprašujem se: a si res mrtev, je to res tvoja zadnja postaja...Kam le kam je šel nekoč glasni ptiček ki mi je nemalo krat zjutraj pokvaril celoten dan? Odgovora ni in mi ga nihče ni pripravljen podariti, jaz pa le sedim in gledam skozi zaprto okno. Po steklu se poigravajo kapljice ki jih objema hladen vetrič. Le ena med vsemi izstopa, ni enaka in nekako spominja na ptička mrtvega v jarku. Kapljica pluje počasi po šipi in njena skoraj neskončna počasnost me miri, v njej uvidim popolnost, kar na enkrat pa se njen čar razgubi ko v njo trešči nova kaplja, ki jo z vso svojo mogočnostjo raztrešči na tisoče drobnih kapljic. Nemo opazujem in še vedno mi misel o ptiču ne da miru, nekako skoraj avtomatsko stegnem svojo desnico proti oknu. Zdaj lahko čutim pozabljene pesmi ptiča, lahko čutim osamljene trenutke in nekako se zavem da nekoč daleč pred seboj me čaka, ja res je čaka me smrt kakor vsakega izmed nas! Ampak verjamem da bo ta poslednji dih zraka topel in popoln kakor je popolna pesem ptička, enako kakor je popolni prav vsak češnjev cvet in vsaka dobra misel!

    Zdaj stopam počasi in mirno, počasi pa vendar z neskončno hitrostjo, lahko poletim kot ptica v svobodo, pa vendar sem prikovan na tla. Lahko sanjam o oblakih, lahko sanjam o sladkem nasmehu, toplem objemu in neskončni ljubezni brez meja, pa vendar ne morem, nekako moram ostati zlit v realnosti in še sam ne vem zakaj, ne morem si privoščiti poleta, ne morem obstati v toplih in nežnih sanjah. Zato preprosto sedim in dajem svojim mislim vedeti da sem vendarle lahko ptič, da sem lahko ta ki poleti v višave, lahko poleti nad oblake do svoje neskončne daljave. A ptič še vedno miruje v jarku, objema ga luža ki je že skoraj preplavila njegovo telo, a on že brezskrbno leta po nebesih, po toplem poletnem jutru zapoje svojo nekoč pozabljeno pesem in čuti sebe v svoji popolnosti, ve da je edini tak in se zaveda da je vsak po svoje popoln kakor tudi vsaka kapljica iz neba.

    Cya kje so že časi ko sem še take zadeve pisav, če bo bog dav bom kdaj še pisav take in drugačne zgodbice razmišljanja itd...

    Drugač pa ja malo si ga bluzim in kot vidite sem si včasi še bolj :)

  • Kruti horoskop astrologa ki je slabo spal...

    • OVEN :NADUVANI TEPCI, KI MISLIJO, DA VEDO VSE. MENIJO, DA SO BLAZNO PRILJUBLJENI, V BISTVU PA GREJO VEČINI FOLKA NA JETRA. IZMISLIJO SI NEKO NEIZVEDLJIVO STVAR IN POTEM TEŽIJO TISTIM, KI JIM JE NE USPE REALIZIRATI, SAMI PA NE MIGNEJO S PRSTOM. NAVADNO ŽIVIJO PARAZITSKO IN IZKORIŠČAJO ODRUGE. RINEJO IN RINEJO, SE DOKOPLJEJO DO OBLASTI POTEM PA SE GREDO ARISTOKRATE IN SE PUSTIJO STRECI. MNENJA DRUGIH NE UPOSTEVAJO, KER ITAK MENIJO DA SO NAJPAMETNEJSI, VENDAR VECINA LJUDI KMALU OPAZI, KAKSNI BLEFERJI SO.

    • BIK:VZTRAJNI, NE VDAJO SE ZLAHKA, VENDAR PREDVSEM ZATO, KER SO NESPOSOBNI IN JIM NIC NE USPE PRVIC. IZRAZITO BUTASTI IN BREZ SMISLA ZA HUMOR. ZLAHKA JIH ZMANIPULIRAS, NAGNJENI PA SO K TEMU, DA ZATIRAJO SIBKEJSE OD SEBE. ZENSKE RADE DAJO. ZARADI PRIROJENE TOPOUMNOSTI JIH TEZKO RAZ****IS, KO PA TI USPE, JE DOBRO, DA HITRO TECES. ZNANA OSEBNOST:SADAM HUSEIN RECIMO.

    • DVOJCKA:VELIK VZAMEJO, PA NIC NE DAJO. VECINOMA JIH IMAJO VSI RADI, PREDVSEM ZATO, KER SO BISEKSUALCI. DO BLIZNJIH SO SKRTI, RADI PA DAJEJO TUJCEM, KER SI ZELIJO BITI PRILJUBLJENI. BEBAVO NEPOSREDNI. ZATEZENCI, NAGNJENI K SHIZOFRENIJI. KER IMAJO TEZAVES SPOLNO PREFERENCO, NI DOBRO PUSCATI OTROKE SAME Z NJIMI, INCEST PA JE PRI NJIH ITAK STALNA PRAKSA. DVOJCICE SE KAR NE LOCIJO OD SVOJIH PRIJATELJIC, VES CAS TICIJO SKUPAJ, KAR JE VECINOMA PRAV ZOPRNO, ČE MAS PA SREČO, JIH VČASIH VZAMEJO TUDI S SABO V POSTELJO, KAR JE NEDVOMNO PREDNOST,CE IMAS RAD STEVILKO 3...

    • RAK :ZMER SE JIM DOGAJA KRIVICA, ZMER SO ZRTVE IN V TEM TUDI NEZNANSKO UZIVAJO. NAJVECKRAT IZVAJAJO MANUALNA DELA, VELIKO STRIKAJO IN KVACKAJO, DOBRI SO ZA TEKOCIM TRAKOM. ZE PO KOZARCU ALI DVEH SE JIM POPOLNOMA STRGA, TEZIJO DRUGIM, Z ZURA JIH JE TREBA DEJANSKO METAT SKOZ VRATA, KER BI SE KAR NASELILI. BOGNEDAJ, DA TE OBISCEJO, NE SPRAVIS JIH IZ STANOVANJA.

    • LEV:MISLIJO, DA SO ROJENI VODJE, V RESNICI PA VSI VEDO, DA SO NAVADNI NESPOSOBNI TEPCI. VEDNO SERJEJO, TUDI CE NIMAJO ARGUMENTOV IN SO STISNJENI V KOT. EDEN JE V HAAGU. VECINOMA NE POZNAJO OSNOV HIGIENE,VELIKO JIH IMA HEPATITIS. KOT PRAVI LEVI RADI POSCIJEJO VSA DREVESA NAOKOLI, SO TUDI ROJENI V TEM ZNAMENJU NAGNJENI K TEMU, DA CECKAJO PO ZIDOVIH, VREZUJEJO IMENA V DREVESA IN SMETIJO PO FORUMIH. VEDNO ISCEJO OSTALE LEVE, SE ZBIRAJO IN LIZEJO MED SABO, NIKOLI NE MISLIJO S SVOJO GLAVO SO KRITIZERSKI IN NEKREATIVNI.

    • DEVICA:ZENSKE DOLGO CASA NE DAJO, KO PA LE DAJO, PONAVADI ZASPIJO MED SEKSOM. KER SO ZLO NATANCNE SO PONAVADI DOBRE SNAZILKE, PROSTITUTKE PA ZVODNIKI. ZOPRNI KO PRASICE IN HKRATI IZRAZITO OMEJENI ZAGOVEDNI IN KONZERVATIVNI. VSAKA PRIBOMBA NA NJIHOV RACUN JE ZA NJIH VOJNA NAPOVED. ZAPICIJO SE V NASPROTNIKA, POISCEJO NJEGOVO SIBKO TOCKO IN GA POTEM PRAV POCASI INZAJEDLJIVO MESARIJO. SICER SE RADI DRZIJO V OZADJU, KER NIMAJO JAJC ZA FRONTALNI NAPAD, AMPAK BOGNEDAJ, DA PRIDEJO NA OBLAST: SO STRAHOVITI TIRANI. ZNANA OSEBNOST: IVAN GROZNI, JANEZ JANSA.

    • TEHTNICA :KONZERVATIVNI IN OMEJENI. VSEGA SE LOTIJO POCASI IN PRETEHTANO, PREDVSEM ZATO, KER IMAJO TEZAVE S KOGNITIVNIM RAZMISLJANJEM, VECKRAT JECLJAJO IN IMAJO DISLEKSIJO. V TRENUTKU ZAMENJAJO MNENJE. CUSTVA JIM VSAKIC ZAMEGLIJO RAZUM, VEDNO SKUSAJO BITI PRAVICNISKI, PREDVSEM KADAR S TEM SKODIJO DRUGIM. VES CAS NALAGAJO BEDARIJE IN SPLOH NE OPAZIJO ZA KAKSNE TEPCE SE KAZEJO. MOSKI PONAVADI GEJI, ZENSKE PROSTITUKE, NAJVECKRAT UMREJO ZARADI SPOLNIH BOLEZNI.

    • SKORPIJON:NE SMES JIM ZAUPAT. NIKOLI NE KUPI RABLJENEGA AVTA OD SKORPIJONA,NIKOLI NE KUPI NICESAR OD SKORPIJONA, CE TI KAJ PODARI, IMA GOTOVO KAJ ZA BREGOM. SO BREZ VSAKE ETIKE, ZATO VELIKO DOSEZEJO. VECINOMA SO NEPLODNI. MOSKI IMAJO SPOLNE ORGANE PRECEJ RAZVITE, SO PA VECINOMA IMPOTENTNI. ZENSKE POTREBUJEJO IZRAZITO DEBELE, DOLGE, ZAJETNE BATINE, KO JIH ENKRAT RAZPALIS, SE TEZKO UNESEJO. UPORABLJAJO EROTICNA POMAGALA, PREDVSEM ENORMNE VIBRATORJE IN DILDOTE. ANALNO? NI PROBLEMA. ZNANA OSEBNOST: BILL GATES.

    • STRELEC :VECINOMA PIJANCI IN NARKOMANI. VECKRAT SE ZACNEJO KROHOTATI NA NEPRIMERNIH MESTIH(POGREBI, MASE, PREDAVANJA), KER KONCNO ZASTEKAJO VIC, KI SO GA SLISALI PRED TEDNOM. DAJEJO NEPRIMERNE PRIPOMBE NA NEPRIMERNIH MESTIH, SO BREZ VSAKEGA TAKTA. CE SI DO NJIH PRASEC, TE VZLJUBIJO, CE PA JIM NAREDIS USLUGO, TE ZANICUJEJO. SEKSUALNO JE STRELKE TEZKO ZADOVOLJITI, CE NI PREKRATEK JE PREDOLG, CE NI PREMEHEK JE PRETRD, DOVOLJ DOBREGA PA ITAK NE NAJDEJO. ZNANA OSEBNOST: NIXON RECIMO.

    • KOZOROG: NIC NE TVEGAJO, SO PRAVE USRANE RITI. VECINOMA SE IMAJO ZA MUCENIKE IN ODRESENIKE. GRADIJO SI CUDASKE MISELNE SVETOVE, MENIJO, DA SO EZOTERICNI IN DA IMAJO NEKAKSNE CUDEZNE MOCI. KOZOROG SI VZAME URO ALI DVE CASA IN TI JE PRIPRAVLJEN POVEDATI CELOTNO VSEBINO KNJIGE ALI FILMA, KI JO/GA JE KONZUMIRAL ONI DAN IN HKRATI MENI, DA ZRAVEN NEIZMERNO UZIVAS. UZIVA KADAR PRIDIGA, MENI, DA JE NAJPAMETNEJSI, NASPROTNE ARGUMENTE PA GLADKO IGNORIRA. NAGNJENI SO K AUTODESTRUKCIJI IN SAMOMORU, KAR JE TUDI NJIHOVA EDINA ODLIKA.

    • VODNARJI :VEDNO PONAVLJAJO ISTE NAPAKE, TAKO V SLUZBI KOT V LJUBEZNI IN TO PREDVSEM ZATO, KER SO BUTASTI. IMAJO SE ZA SAMARITANCE V RESNICI PA SI LE CAJTAJO TOTALNO MENTALNO ZBLOJENOST, NA STAROST SE JIM PA ITAK UTRGA IN KONCAJO V USTANOVAH ZAPRTEGA TIPA. VECINOMA LAZEJO. MENIJO, DA SO BLAZNO DUHOVITI, V RESNICI PA SO DOLGOCASNI, SAJ HITRO POSTANEJO PREDVIDLJIVI IN SE VECINI LJUDI ZACNEJO GRAVZATI, VODNARKE RADE DAJO TUDI IZ USMILJENJA IN Z VESELJEM POGOLTNEJO. POSKUSIJO VSE. NEKROFILIJA, SODOMIJA, BOLJ KO JE BIZARNO, BOLJ SO ZA STVAR. POPOLNOMA NESPOSOBNI SO OCENITI CLOVEKOV ZNACAJ. DOSTIKRAT JIH UMORIJO.

    • RIBI:VEDNO JIH SPREMLJA PARANOJA, POVSOD VIDIJO ZAROTO. BREZ SAMOZAVESTI,VES CAS SE DAJEJO V NIC. NEPOMEMBNEZI. ZENSKE NERADE DAJO, KO PA JO ENKRAT IMAS, LAHKO POCNES Z NJO VSE, KAR TI PADE NA MISEL. MOSKI SEN PONAVADI ZAPIJEJO IN KONEC ZIVLJENJA PREZIVIJO NASLONJENI NA KAKSEN SANK IN TEZIJO DRUGIM S SVOJO ZIVLJENJSKO ZGODBO.

    p.s: Se oproščam za velike črke ampak je kopirano pa mi res ni za prepisovat tega... lp

  • Odslej brišem oz blokiram prijatelje...

    Ker dobim vsak dan med 15 in 50 mailov, tako imenovani SPAM maili ki mi grozijo z nesrečo in vsem drugim klumpom... Hkrati me poveličujejo za boga v kolikor bom to bedarijo poslav še 5876 tim prijateljem znancem sorodnikom itd...

    Trenutno mam nekaj čez 620 prijateljev, mislim da jih bo kar nkaj zletelo z seznama ker prijatelj ni tisti ki ti vsak dan pošlje 5 totalno neuporabnih bednih sporočil... Najhuje je to da dobim identični spam ogromno krat

    Trenutno mam v košu več kot 1200 takih in drugačnih spam sporočil, v teh treh minutah ko to pišem sta kar dve na novo in to gre že na odstrel!

    V glavnem nimam časa za take oslarije, mam pa čas da z kom kaj poklepetam in to je menda nekako namen tega portala....

    Lejpi pozdraf (pa nimam slabega dneva, prav nasprotno, pač ukepati treba)

    Robertosan

  • Moja verzija pesmi Blowing in the wind



    Malo si ga bluzim, me pa vseeno zanima kako se vam zdi?...

    lep pozdrav

  • Bojevnik neba - Meč svetlobe (delček)

    Bojevnik neba – meč svetlobe (15 poglavje - prva borba)

    Počasi se je pričelo daniti in v zraku se je že čutila negativna energija, ki je počasi naraščala. Seikishi je bil buden že dolgo in zato je svoj čas porabil za jutranjo meditacijo.Med meditacijo je čutil naraščanje negativne energije, kar naenkrat je v sebi zagledal podobo, ki se mu bliža in mu podaja roko, podoba se je skrivnostno bleščala tako da Seikishi ni mogel razbrati kdo se skriva za svetlobo ki je podobo obdajala. Hitro zatem je neznana podoba v trenutku izginila, kakor da bi izpuhtela v nič. Seikishi je vedel da je to nekakšno znamenje a vendar si tega ni znal razložiti. Bil je pripravljen, vedel je da boj ne bo lahek a je kljub temu ostal zbran in pripravljen na najhujše. Dan, ki ga ne bo nikoli pozabil je bil končno tukaj, dan ko bo moral od sebe dati vse in še več. Mislil si je »Naj bo to dan zavit v skrivnost«. Počasi se je vstal in se oblekel v hakamo in keikogi, nato pa nadel mogočen oklep, ki mu ga je podaril Motobu, nadel je rokavice in vzel katano in wakizashi ter odšel iz sobice do Rehijame. »Moj čas je prišel, kje pridem tukaj ven?« ga je mirno vprašal. Rehijama je takoj vedel da nima smisla izgubljati besed, zato mu je takoj pokazal pot iz zgradbe. Z hitrimi koraki sta korakala skozi ozek tunel, kateri je bil širok le kak korak, tako da je Seikishi moral paziti da ni z katano drsal po steni. Na koncu tunela je bila vidna le svetla luknja, ki je bila izhod iz stavbe. Ko sta prišla iz tunela mu je Rehijama še zaželel: »Želim ti vso srečo in pazi nase« ne da bi pričakoval odgovor se je obrnil proti vhodu in hitro izginil v črnini tunela. Seikishi je svoj korak nameril direktno proti prihajajoči negativni energiji. Pot ga je vodila skozi gost gozd, ki je bil le težko prehoden. Čutil je gromozansko količino energije, ki se mu bliža le z enim namenom, da ga dokončno uniči. Verjel je vase in zavedal se je dejstva, da nihče ni tako močan da bi bil nepremagljiv, vedel je, da lahko kakršnega koli nasprotnika premaga le če bo verjel vase in svojo veščino kateri je posvetil vso svojo zanimanje. Gozd se je zdel neprehoden a vedel je, da ga lahko prečka brez, da pri tem uporabi katano in res se je njegov pogled kar na enkrat lahko spočil na velikem travniku polnem zelenja.

    Nasprotniki so bili že zelo blizu, iz druge strani travnika, kjer je prav tako bil gozd se je slišalo grozno kričanje, nasprotniki so tolkli z katanami po drevju, sekali drevje in zganjali mogočen hrup. Glas iz gozda je postajal vse glasnejši in tudi nasprotniki so čutili njim nasprotno energijo, spuščali so glasove podobne godrjanju lačnega medveda in sopenje hladnokrvnega volka. Travnik je zajel veter, ki je oznanjal prihod nasprotnikov, a Seikishi je mirno korakal proti sredini travnika, kjer se je ustavil. Trata, ki je nemalo prej veselo pomahovala po zraku se je zdaj tiščala k zemlji, čutila je nevarnost, nekontrolirano energijo, ki bi utegnila že zaradi svoje prisotnosti uničiti prelepo zelenje na travniku in okrog njega. Zdaj je po vsej deželi začel pihati strašen veter, ki je silil drevesa v okolici travnika, da se močno upognejo in zaradi neverjetne sile vetra se je veliko dreves sesulo po tleh.

    Veter je v trenutku izginil in temni bojevniki so se prikazali iz gozda, tekli so proti Seikishiju in ga kmalu obkolili, da jim ne bi nikakor ušel. Množica petdesetih samurajev izurjeni samo zato, da ubijejo Seikishija in njegov meč prenesejo svojemu vladarju. Seikishi je mirno stal in nekaj časa opazoval nasprotnike, nato pa počasi zaprl oči in globoko a enakomerno dihal, njegova roka pa je lahkotno počivala na ročaju katane. Nasprotniki oddaljeni le kakih deset korakov, niso dolgo izgubljali časa in eden izmed njih je želel sam pokončati Seikishija zato je hitro tekel do njega in ga žerlel presekati, on pa je le mirno čakal na pravi trenutek, da ga pokonča. Temni bojevnik je bil oddaljen le še kake 3 korake, a on je kar čakal. Kot blisk je iz saye izvlekel meč in temnega bojevnika v trenutku razsekal od spodaj navzgor, kri je špricnila vse naokoli, a kri temnega bojevnika ni bila rdeča, bila je temno plava in gosta. Ko so drugi temni bojevniki videli prizor so vsi napadli na enkrat, Seikishi pa je izvlekel še wakizashi in nasprotnike presekoval ter bodel. Po zraku je špricalo na litre krvi in seikishi je kar se da hitro sekal vse kar je dosegla katana ali wakizashi. Glave, roke in ostali deli teles so padali po tleh eden za drugim, a ni bilo dolgo, ko je tudi sam okusil bolečino. Eden izmed bojevnikov ga je zabodel v nogo tako da je Seikishi klecnil, ampak boril se je naprej pa čeprav je borba potekala pri tleh, je on divje sekal nasprotnike. Seikishija je spet oplazila strahotna bolečina, nasprotnik ga je zbodel v ramo, tako da je Seikishi spustil wakizashi in borbo nadaljeval le z katano. Ni vzdržal dolgo, nasprotniki pa so kar napadali. Močno je kriknil ko mu je eden izmed nasprotnikov katano zabodel levo od trebuha. Seikishi je spustil katano in obležal zraven nje, v oči mu je bleščala svetloba sonca, ki se je bleščala od katane. Z obupanimi očmi je zrl v to svetlobo in čakal da ga kdo izmed nasprotnikov pokonča ter si prilasti njegov meč svetlobe.

    Glavni izmed temnih bojevnikov je stopil proti njemu in izvlekel katano ter jo dvignil nad seikishija. Zdaj je bil v brezupnem položaju in čeprav je treniral tako zavzeto ni bil sposoben pokončati petdeset temnih bojevnikov. Vse je izgubljeno, borba je izgubljena si je mislil, medtem pa je temni bojevnik že katano z zamahom približeval Seikishiju. Shufff… se je slišalo in Seikishi je onemel ob prizoru, ko je temni bojevnik padel po tleh, zadela ga je puščica loka, katerega je dobil od Torjoto Otogamijevih prijateljev. Lok katerega je lahko napel samo on, a zdaj strelja z njim nekdo drug, mogočen bojevnik je pomislil. Zdaj je pogled usmeril v smer od koder je puščica priletela, bil je v trenutku očaran, v soju svetlobe je stala Natali, ki je nepretrgoma streljala puščice z njegovim lokom, ki ga je brez težav obvladovala. Njena postava je žarela in bila je kakor tista vila, ki jo srečaš le v najslajših sanjah. Njeni dolgi lasje so poplesavali okrog nje , obrazek je bil prijazen, lep in brez napak. Njene sijoče oči so Seikishiju vlivale novo upanje na zmago, ki sicer ne bo njegova pa vendar. To upanje pa je izginilo v trenutku ko je nasprotnik uspel raniti Natali, zabodel jo je v trebuh tako da je samo padla po tleh. Vsi nasprotniki so planili po Natali in jo hoteli ubiti še pred Seikishijem. »Moram jih ustaviti, pa čeprav me stane vsega!... MORAM!!!« je odmevalo v njem. Napel je vse svoje sile da je prijel za katano, nakar je katana za kratek čas zažarela, a takoj je njen sij usahnil. Neka nevidna sila je Seikishiju dala novo moč, da se je lahko postavil na noge in bolečine so bile kakor pozabljene, kakor da jih nikoli ne bi bilo. Pričel je teči proti nasprotnikom, da bi rešil Natali, med tekom je spuščal tako močan glas da se je zemlja tresla. Okrog Seikishija se je ustvarjala mogočna energija in nasprotniki so vedeli, da ga morajo ustaviti. Tekel je z vso močjo in v misli se mu je vsadila zmaga, Energija ki ga je obdajala se je večala in večala nakar je meč svetlobe zažarel v vsej svoji mogočnosti. Seikishi se je še močneje zadrl in iz meča je sunila tako mogočna energija, da je nasprotnike v trenutku raztrgalo na pol in še na pol, da so bili spremenjeni v prah, ki ga je odpihnil vetrič po okolici. Glas mu je pojenjal in vsa njegova energija je bila porabljena, katana je prenehala bleščati ter dobila običajno barvo. Padel je po trati ob Natali in jo z poslednjimi močmi poljubil. Skupaj sta zaspala v globok in morda večen spanec.

    Upam da ste preživeli kljub dolžini, vendar eno poglavje ne more biti krajše.

  • Okno

    Okno

    Pogledam skoz okno in vidim sledi,
    sledi ki nekoč si jih risala ti,
    sledi ki jih risala tvoja je roka,
    sledi,ki jih v mislih delala si.

    Zaprem oči,zazrem se v temo,
    vidim pokončno telesce in njo,
    vidim v daljavi neskončen sijaj,
    a se zavedam ne bo te nazaj.

    Odprem oči zdaj,še vedno te ni,
    a vidim pod oknom še vedno sledi,
    sledi,ki jih v zemlji pustila si mi,
    sledi,ki me spominjajo na lepe dni.

    Odprem okno in gledam okrog,
    gledam drevje,travnik in plot…
    Ne najdem ponosa niti ljudi,
    ker tvoje podobe ob meni več ni.

    In upanje zadnje se vrača nazaj,
    prišlo je pismo v njem je tvoj hai,
    pogledam po cesti in vidim te zdaj,
    videt si srečna se vračaš nazaj???

    Robi-kita

  • Beli galeb

    Beli galeb

    Beli galeb na skali stoji,
    čaka in čaka,tebe pa ni,
    čaka in gleda v vodo pod njim,
    v vodo ki na njo ga spominja,
    v vodo ki ta dan ga opija.

    Beli galeb razgleda se zdaj,
    vidi ptico,jo kliče v svoj raj,
    kliče jo kliče pa si želi,
    da srce njegovo zapolnila bi.

    Lepa ptica pogleda ga zdaj,
    gleda in vidi ves ta sijaj,
    prihaja k njemu in on jo želi,
    prihaja prihaja in se mu smeji.

    Beli galeb je srečen sedaj,
    lepa ptica čuva ga zdaj,
    čuva njega,njegovo srce,
    srce ki polno radosti je.

    Beli galeb je shiroi postal,
    shiroi kamome in ni mu več žal,
    shiroi kamome ni več preklet,
    uživa v ljubezni,ni mu odveč.

    Robi-kita