Pri2MRO6se
Zaupanje ženska - 47 let, Velenje, Slovenija
- Prijatelji |
- Knjiga gostov
- | Slike
- | Blog
- | Skupine
- | Video posnetki
- | Dogodki
- | Glasba
- | Kriki
- | Ankete
- | Aplikacije
Blog / In izleglo se je pišče
sobota, 7 november 2009 ob 07:42
Najprej je bila mama kokoška Grahica in ata petelin Dolgi Rado.
Zelo rada sta se imela, pa je mama kokoška z veseljem nesla jajca.
Potem se ji je zdelo, da bo dovolj, pa je sedla nanje, da jih pogreje, da se iz njune ljubezni izvalijo njuni mali piščančki.
Dolgih 21 dni je sedela na jajčkah, pet si jih izbrala. Skoraj ni jedla in pila, le tu in tam si je vzela kakšen trenutek za hranjenje.
Njen trud se je izplačal....izvalili so se trije mali drobceni puhasti piščančki. Pogleda in vidi, da sta dve jajčki še celi. Ponovno se namesti in sedi, sedi....Mine še cel dan, pa nič.
Gledam to Grahico in smili se mi, ko tako neumorno čaka, da se izvalita še zadnja dva. Mine ura, dve, tri...nič! Zdaj je pa dovolj! Uboga kura mi bo še ohromela, če se ne bosta izvalila. Vzamem prvo jajce in rahlo potrkam po njemu, nato malo močneje in kar naenkart se razpoči. Ufff, kakšen smrad me zalije!!! Uuuuauauuu smrdi! Na tem bi lahko sedela do smrti, pa se ne bi nič izvalilo!
Vzamem drugega, spet na rahlo potrkam, nato malo bolj, a previdno, da ne bo spet vse smrdelo. Lupina poči in glej zlomka, zasliši se slabotno čivkanje. Opa, tole bo treba pa malo bolj na nežno in fino naredit! Počasi luščim lupinico za lupinico in kar naenkar se pokažejo majcene drobne nožice. Čivkanje postaja za odtenek bolj glasno, a revež v tej trdi lupini sam vseeno ne bo mogel na svet. Še malce pomagam in glej jo glavico malo, pa kljunček in majcene očke. Hitro vse skupaj porinem koklji pod rit, da se ne prehladi in da to malo pišče Grahica osuši.
Kar hitro so rastli, saj je mama koklja lepo skrbela zanje.
Danes so že kar veliki. Dva petelinčka in dve piški. Mama Grahica že dolgo ne pazi več nanje, sami se kar dobro znajdejo. Picika, to je tista, ki sem ji pomagala na svet, je že prava mlada dama, čisto posebnih barv in čisto posebna piška. Ne vem, če ne ve, da sem ji pomagala na svet, ko tako rada hodi za mano?
Tudi Dolgega Radota ni več. Se je preselil k sosedovim kuram, mu je bilo domačih premalo. No, pa tam tudi ni dolgo ostal, že zdavnaj je pristal v loncu. Ampak podmladek je pa pustil, da se ve, da je nekoč živel... Grahica pa še naprej veselo nese jajčka...mmm, pa kako dobra so...
Komentarji 2 Razvrsti komentarje:
Aldi Zaupanje (nedelja, 8 november 2009 ob 20:01)
- rokibeciri:

Saj veš...pri porodu je treba pomagat...tale je bil pa malo drugačen, pa je vseeno šlo, hihihiii
ROKI BEČIRI (nedelja, 8 november 2009 ob 12:08)
Objavi komentar: