Blog osebe Ivo Doplihar

Nebeško kraljestvo je enako temu sedanjemu času

OtrokLuci — Wed, 08 Apr 2009 13:16:59 UT

Nebeško kraljestvo je enako temu sedanjemu čas - Jakob Lorber

1. Kar se nadalje tiče “nebeškega kraljestva”, je tako enako temu vašemu današnjemu času, ki je tudi enak sejalcu v evangeliju‚ ki seje dobro seme, in katerega en del pade na pot, en del v grmovje na kamnitna tla in samo en del na dobro zemljo. -

2. Poglejte vaš čas, ali ni podoben sejalcu in nebeškemu kraljestvu?

3. Beseda bo povsod posejana; povsod živijo že prebujeni ljudje, ki besedo razlagajo iz notranje osnove. Samo človeške zahteve v sedanjem času so postale enake poti, na katero pade seme, ali: Postale so čisto posvetne. Zato dela beseda pri njih prav tak vtis, kot bi se vrglo grah ob steno, kjer ne bo obstalo nič visečega na njej in še manj pognalo korenine na pravi, strjeni in gladki osnovi.

4. Tako bi mogel Jaz poslati navzdol vse nebeške angele in po njih oznanjati povsod življensko besedo na čudovit način, danes, jutri in pojutrišnjem bodo to ljudje trepetajoče poslušali in prisvojili, toda nato bodo začeli čudež opazovati čisto brebrižno in bodo pri tem tekali za povetnimi posli, kakor prej.

5. To so industrijski ljudje in njihove nikdar zasičene potrebe. Ti so podobni grmovju in trnjem. Če se v začetku beseda dviga, pa se to pozneje vendar hitro zaduši in ljudje bodo potem brezbrižni zanjo kot poprej. Kajti prvo se govori: Če jo dobimo po neki resnično čudežni poti, potem hočemo verovati in delati po njej. Jaz pa ustrežem tudi tej želji. Skoraj na vseh krajih Jaz podarim to sedaj čudovito, kot tukaj. Kakšne vplive pa to povzroči? Največ tu in tam politične pomisleke; to pa je že največ. Da pa bi se nekdo potem spreobrnil - kje je le ta dobra zemlja?

6. Jaz pravim: Kjer živi sto milijonov ljudi, tam je preveč rečeno tisoč, ki bi se resnično živo spreobrnili. Kaj koristijo deset ali stotisoči, ki to seveda prav verno poslušajo, če pa pride do dejanj, si pustijo to od dneva do dneva čas, kajti oni rečejo: Zakaj bi si tako prizadevali doseči večno življenje? Če obstoja večno življenje, kot se veruje, ga ne bo tako težko doseči; zato samo dajmo veselo živeti in na koncu blaženo umreti! Kaj še več potrebujemo?

7. Tako imam tukaj kamnita in peskovita tla. Ta gotovo sprejmejo seme in ono vzklije do polovice; toda tla nimajo nobene vlage in tako pogine še tisto, kar je vzklilo!

8. Tako se sama vera ne obdrži, če ni poživljana z dejanji; enako ne bo noben človek s samo teorijo brez praktične vaje in uporabe le-te, nikdar postal praktičen človek!

9. Tako lahko sedaj najdete tudi eno legijo za drugo moralističnih in religioznih blebetavcev. Toda vsi ti blebetavci nočejo na sebi napraviti preskušnje in se ne dotaknejo s prsti niti enega kamenčka. Vsak veruje že, da je opravil nekaj posebno zaslužnega s tem, če samo dobro pridiga in je s tem že prinesel moralistično religozno blebetanje vsekakor nekim neumnim svetohlincem in zanesenjakom.

10. Nihče pa noče preizkusiti resne poti, po kateri bi mogel dospeti neposredno tja, kjer bi iz Mojih ust dobil živi nauk, ki bi ga šele mogel spreobrniti v dobro zemljo.

11. Obstoja množica božjih učenjakov in teoretikov-teozofov, med njimi pa je komaj eden, ki bi bil po Janezovem evangeliju res poučen od Boga, ki oznanja, da naj bi bili vsi poučeni od Boga!

12. Resnično, če ne bi Jaz vzdrmal iz Mojega velikega usmiljenja tukaj in tam nekoga, enako kot marljiv gospodar njegovo leno in gnilo služinčad, ne bi vedel od časov apostolov do sedaj nobeden človek, kaj je “živa beseda” in kaj se pravi “biti poučen od Boga”!

13. Sedanji božji učenjaki Me postavljajo raje povsem skrivnostno nad vse zvezde in Me pustijo sedeti tu v neki povsem nedostopni luči. Zakaj pa to delajo? To delajo iz različnih razlogov. Prvi bi bil npr. Dobro je biti daleč od strela. Drugi naj bi se glasil: Nobenemu človeku ne bo lahko mogoče, približati se Bogu, da bi bil od Njega poučevan. In še en razlog, ki se opira na prejšnega, se glasi: Bog je dal človeku razum in pamet; to je živa Božja beseda v človeku. Kdor se po tem obrača, ta živi po Božji volji in kdor izobražuje svoj razum in pamet, ta je že poučen od Boga; kajti nihče ne more biti poučen neposredno od Boga, temveč samo posredno, ker Bog vendar stanuje nad vsemi zvezdami v nedostopni luči.

14. Če Jaz vendar potem sem in tja nekoga prebudim nasproti tem skrivnostnim teozofskim tezam, kateri potem sprejme neposredno od Mene živo besedo, bo on tako razglašen od večine sedanjega človeštva za neumneža in sanjača, včasih tudi za prevaranta in šarlatana, ki si zna prisvojiti neke sposobnosti v svojo korist. Recite ali ni to tako?

15. Tako vam ne bodo nepoznani različni možje, ki so imeli živo besedo, in to iz novejšega časa, od osemnajstega in devetnajstega stoletja, kot tudi nekateri iz prejšnih stoletij. Kaj pa je njihova usoda? Nema pozabljivost. Učenemu svetu zadostuje, da pozna njihova imena. Ker pa so se ti možje naučili iz Mene‚ to se njih ne tiče. In če tudi tu in tam nekdo je, ki čita neko tako knjigo, pride tako kmalu do stavkov, ki z njegovo pametjo ne soglašajo. On zavrže zato tudi skoraj vse in pusti zato našega od Mene poučenega moža pri miru.

17. Ali ni vaš čas tako oblikovan? Jaz menim, da ga more vsakdor prijeti z roko.

18. Res pa nebeško kraljestvo nima nobene kjer koli obstoječe krajevnosti temveč samo popolno življensko stanje, je tako nebeško kraljevstvo tudi povsem enako v vašemu času, in sicer temu času, namreč skopo, revno, majhno, redko.

19. In kjer še obstaja, tam ni čisto. Ali bo vendar še vedno nebeško kraljestvo, če ni povsem čisto? Jaz vam rečem: nebeško kraljestvo je v tem pogledu zelo relativno in to zato, ker se vsakemu norcu najbolj dopade njegova kapa.

20. Vsak najde v svoji neumnosti svoje nebeško kraljestvo. Toda, ali vse resnično iz Mene, to je neko drugo vprašanje. To je resnično zelo redko, skopo in pičlo. Zakaj? Ker je pri ljudeh dobra zemlja preminula! Zato moram Jaz sedaj sejati tudi najboljše in najčistejše seme, kakor Jaz hočem, vendar pade na čista tla, sem in tja, med razpoke na poti. Tako vzklije med razpokami v kamnu, iz enega milijona zrn mogoče tisoč in le sto jih dozori. In le-to je ves pridelek in vse nebeško kraljestvo! To je vendar gotovo skopo, redko in pičlo!

21. Iz tega morete ponovno videti, da ima vse do sedaj rečeno svojo dobro osnovo, da je ležalo na površinskem duhovnem prikazu prav tako malo kot na prikaznih časa. Te so neme in votle, toda za učenjaka so neka pisava, iz katere osnove on z lahkim trudom najde notranjo resnico; kajti vsaki prikazni sledi naprej neka delujoča osnova. Če je prikazen plemenita in dobra, bo tako tudi v enakem merilu v osnovi; če pa je prikazen neplemenita in slaba, bo tudi njena osnova enake mere.

22. Kdor hoče gledati duhovno v njegovi pravi postavi, ta naj se ne veže na prikazano, temveč naj se posluži tega samo za preskus duhovne osnove. Če le-to ima, ima tako vse bitje vseh duhovnih svetov. – Kako naj se le-te prikazni preskusi, naj bo prikazano v naslednjem.-

Energija Ljubezni

OtrokLuci — Sat, 04 Apr 2009 14:05:56 UT

Poskusite s prvim eksperimentom: ljubite, ne da bi pričakovali, da bi vas drugi ljubili nazaj. Ste že ljubljeni: Bog vas ljubi. Vam ne preostane nič drugega, kot da manifestirate svojo lastno ljubezen. Vsakemu živemu bitju je dano toliko ljubezni, kot je potrebuje.

Vedeti morate eno stvar: ljubezen je izraz velike modrosti. Predstavlja celotnost višjih bitij, ki so zaključila s svojim razvojem. Izkusila so božansko ljubezen, prepoznavajo jo, jo uporabljajo in iz tega razloga prihajajo na Zemljo.

Ljubezen je močna stvar. Ko je v človeku, je ta pripravljen na vsakršna žrtvovanja. Kot učenci Velike Šole morate začeti z ljubeznijo, ki stimulira, daje zagon. Brez ljubezni življenje postane oropano smisla.

Beinsa Douno, "The Grain of Wheat"

Kaj je smrt

OtrokLuci — Thu, 26 Mar 2009 18:04:45 UT

Da bi razumeli smrt, moramo vedeti kaj je življenje! Da kakršnokoli življenje eksistira, da kakršnakoli oblika nasploh ..je..je potreben prostor. Vse kar je, vse kar obstaja, v vsem je "dimenzija prostora in tišine"!

Kako je Bog ustvaril človeka?
Tako, da je poleg zemeljskega prahu v njegove nosnice vdihnil ..dih življenja..! Sveto pismo pravi: "in tako je postal človek živa duša". Zemeljski prah ali če hočete prst vsebuje tudi vse sestavine, ki se elementarno nahajajo v človeku!!

Kaj je ta dih življenja, dih je zrak..prostor...

Torej prostor je tista vseprisotna nepojavna dimenzija, pa naj bo to v človeku med atomi ali pa med mikrodelci diamanta. Osnovni sestavni del vsake oblike vsakega tu prisotnega življenja je prostor, tista dimenzija, ki je od začetka do konca stvarstva!

Jaz sem alfa in omega začetek in konec.

In v tem prostoru od začetka do konca eksistirajo oblike, pa naj bodo to osončja ali pa planeti ali pa mi kot prebivalci enega od planetov, ali pa molekule, ki sestavljajo nas, itd. Prostor in tista tišina v prostoru, brezmejni mir, tisto naše notranje telo, ki ga razsvetljeni ljudje v popolnosti zaznavajo med meditacijo, je torej ..eno vseprisotno, nepojavno življenje, ki prežema vse kar je. In to je tisto življenje tista resnična naša narava naša bit s katero smo eno. Veliko ljudi to imenuje Bog, čeprav se v večini ne zavedajo resničnosti na katero ta beseda kaže!!

"Prah si in v prst se povrneš, duh (dih) pa se vrne k Bogu". Torej Duh ali pa tisti dih se vrne nazaj v dimenzijo prostora in tišine iz katere je tudi izšel. "Iz Boga sem izšel in v Boga se vračam".

Smrt sama, torej konec fizičnega telesa je za večino ljudi tista zadnja priložnost za duhovno preobrazbo, za spoznanje resničnosti. Tik preden naše fizično telo konča biti kot ena izmed milijarde minljivih oblik se še poslednjič odpre tisti prehod v duhovno resničnost. Še zadnjič imamo možnost spoznati resnico, da tisto kar je resnično, ne umre..naša resnična narava se namreč ne izgubi v gnitju.

Toda teh nekaj trenutkov za časa smrti je za večino ljudi premalo za spoznanje in zavedanje lastne resničnosti, saj nikoli v svojem življenju na Zemlji niso spoznali tisto kar je resnično pomembno.

"Duša , ki greši umre..gre v pekel..vice"!!
Za časa življenja na Zemlji imamo namreč poslanstvo in sicer spoznanje naše resnične narave..razsvetljenje!!

Večina neozaveščenih ljudi tako umre in tudi ob smrti zgreši še tisto zadnjo možnost za spoznanje duhovne resničnosti. Mnogi ljudje govorijo o tej obsmrtni izkušnji največkrat v primeru klinične smrti. Tudi moja lastna izkušnja je bila neverjetna lepota svetlobe in tiho prijetno vabilo...pridi!!

Kaj se torej zgodi, ko človek tudi ob tej zadnji možnosti ne spozna svoje lastne resničnosti v tem tunelu ali v tej svetlobi!!? Je to tista smrt duše, je to tisti pekel??

"Pridem hitro in plačilo moje z menoj, da povrnem vsakemu kakor je delo njegovo". Ko se v nas rojevajo spoznanja in zavedanja o naši resničnosti za časa življenja in ko doživimo razsvetljenje ali razodetje ali odrešenje od sveta mišljenja, je to tisto njegovo plačilo, ki pride z njim.

Ne glede na to kako globoko ste zakoreninjeni v svetu mišljenja in oblik, v vas je toliko tišine in tistega brezmejnega miru kot ga je v meni. V vas je toliko Boga kot ga je v meni. Razlika je samo v tem koliko se kdo od nas te resničnosti zaveda. Ko boste spoznali to resničnost bo to za vas absolutna svoboda.

Stanje, ki ga doživljamo po smrti našega telesa je isto kot stanje ki ga doživljamo med meditacijo, ko smo popolnoma zavestno navzoči v sedanjem trenutku zdaj in tukaj, ko v popolnosti zaznavamo samo tišino in prostor...naše notranje telo.

Veliko je citatov, ki so izhajali iz ust zavestne navzočnosti. Lao Tse, Budha...indijske sutre, Jezus...Nekaj sem jih uporabil tukaj iz Naukov Jezusa. Ko v besedah razsvetljenega človeka spoznate resnico, vas ta osvobodi. Dokler si besede iz zavestne nazočnosti razlagate tako in drugače in jih prepuščate mišljenju v obdelavo je to podobno kot bi hoteli popolnost umsko pretvoriti...izboljšati!

vir : http://www.pozitivke.net/article.php/Zivljenje-Razumevanje-Smrt-Resnicnost

Zakaj kričimo?

OtrokLuci — Tue, 24 Mar 2009 09:57:59 UT

ZAKAJ KRIČIMO?

Nekoč je učitelj vprašal svoje učence: Zakaj ljudje kričijo, kadar so jezni?

Učenci so razmišljali nekaj časa: Zato ker zgubimo potrpljenje, je odgovoril eden izmed njih - zato kričimo.

Vendar, zakaj bi kričal, če je oseba poleg tebe? je vprašal učitelj, ali ni mogoče govoriti potihem - nalahno? Zakaj kričiš, ko si jezen?

Učenci so dajali še nekatere druge odgovore, vendar nobeden ni zadovoljil učitelja. Končno je razložil: Kadar sta dve osebi sprti, jezni, se njuna srca zelo oddaljita. Zato morata kričati eden na drugega, da njun krik preseže razdaljo in se utegneta slišati. Čim bolj sta jezna, glasneje morata kričati, da se slišita, ker je razdalja med njima velika.

Nato je vprašal učitelj: Kaj se pa zgodi, ko se dve osebi zaljubita?
Si ne kričita, govorita si nežno, zakaj? Njuna srca sta si zelo blizu. Razdalja med njima je zelo majhna.

Učitelj je nadaljeval: Kaj se zgodi, ko se še bolj zaljubita? Ne govorita.
Le šepetata in se še bolj zbližata v svoji ljubezni. Končno ne potrebujeta niti šepeta. Se gledata in to je vse. Takšni sta dve osebi, kadar se ljubita.

Potem je nadaljeval: Kadar se prepirate, ne pustite, da se vaša srca oddaljijo; ne izgovarjajte besed, ki bi vas še bolj oddaljile, ker bo prišel dan, ko bo razdalja tako velika, da ne boste našli več poti nazaj.

Avtor: P. Nadino Conte

ŠTIRJE TOLTEŠKI DOGOVORI

OtrokLuci — Mon, 23 Mar 2009 09:04:58 UT

ŠTIRJE TOLTEŠKI DOGOVORI

Don Miguel Ruiz

BODI BREZGRAJ(E)N-A V BESEDAH
Govori iskreno. Reci le tisto, kar res misliš. Ne uporabljaj besed v svojo škodo ali v škodo drugih. Uporabi moč svojih besed tako, da bosta zasijali resnica in ljubezen.

NIČESAR NE JEMLJI OSEBNO
Kar počno drugi, ne počno zaradi tebe. Kar počno in govorijo drugi, je zgolj izraz njihove resničnosti, njihovih sanj. Če boš imun-a na mnenja in dejanja drugih, ne boš nemočna žrtev nepotrebnega trpljenja.

NIČESAR NE DOMNEVAJ
Zberi pogum in sprašuj ter vselej jasno in glasno povej, kaj bi rad-a. Bodi jas(e)n-a do drugih, da te ne bodo hromili nesporazumi, potrtost in nemir. Že zgolj ta dogovor ti bo pomagal, da boš lahko povsem spremenil-a svoje življenje.

VSELEJ DAJ VSE OD SEBE
To "vse" ne bo vedno enako: če si namreč bol(a)n-a, ne moreš storiti toliko, kot če si zdrav-a. Toda v vsakih okoliščinah se potrudi, da boš storil-a vse, kar je v tvojih močeh - in ne boš se obsojal-a, ne boš se več trpinčil-a in ničesar več ne boš obžaloval-a.

Štirje tolteški dogovori: http://www.youtube.com/watch?v=PX90DZq2OLA

Človek zbudi se!

OtrokLuci — Mon, 09 Mar 2009 10:17:29 UT

Srce vidi kar oko neve!

Resnično čarodejstvo

OtrokLuci — Fri, 27 Feb 2009 10:25:34 UT

V fizičnem smislu očitno ne morete postati eno z drugim človeškim bitjem.Ne morete postati organizem,ki je druga oseba.Edini način,da ste lahko z drugim človekom v odnosu,je res samo nevidni del vas,ki ga imenujemo misli ali um.Da, v umu doživljate ljudi.Čeprav se jih lahko dotikate,jih poljubljate,objemate in še drugače telesno ljubkujete,so vaše misli in samo misli tiste,ki določajo kakovost vaših odnosov.Vaš um je vse,s čimer ustvarjate odnos - celo vaši telesni dotiki so doživeti v umu.
Sklep: Vsi drugi ljudje v vašem življenju so samo misli v umu.Za vas niso telesna bitja,temveč samo misli.Na primer: morda se vede tako da se vam zdi napadalno.Toda vaš odnos do njega,kadar se tako vede,ne določa njegovo vedanje,temveč samo to,kakšno se zdi to vedenje vam.Njegova dejanje so njegova,ne morete si jih lastiti,ne morete biti on,lahko samo jih samo predelate v svojem umu.

Na področju dela morda porabite velik del časa in energije za stvari,ki jih ne marate,vendar si govorite,da je to absolutno nujno,ker morate plačati položnice ali skrbeti za družino,ali pa preprosto nimate druge izbire.Mislite na to takole in uporabite za prispodobo številke: če ste 99% nevidni (misel in duša) ter samo 1% oblika (telo,v katerem domuje vaša duša) in delate nekaj kar sovražite,potem ste v bistvu nepristna oseba.Vaše telo izvaja gibe,medtem ko vi premišljujete kako zelo sovražite svoje okoliščine.En odstotek izvaja gibe,99% pa sovraži vaše dejavnosti.Če se torej tisto,o čemer premišjujete kot o neprijetnem razširja v dejavnost,je dejavnost ali fizični del vašega življenja neprijeten in zoprn.Dokler je vaše življenje napolnjeno z odporom,pa ne morete izkusiti zadovoljstva ali priložnosti za čudež obilja.Znotraj vas morata biti sreča in blaginja,da bi spoznali čudeže.Zato morate preklopiti od trplenja in rezultatov k smislu!

Odlomek iz knjige Wayne Dyer: Resnično čarodejstvo

Se bomo prebudili

OtrokLuci — Mon, 09 Feb 2009 10:19:58 UT

Intervju z Marcelom Messingom, nizozemskim antropologom, filozofom, poznavalcem religij in avtorjem mnogih knjig. Avtor spregovori o skritih silah ki stojijo za odrom svetovnega dogajanja, njihovem izvoru in njihovih načrtih za svetovno prevlado. Beseda teče tudi o času planetarne preobrazbe, ko še vedno lahko preprečimo veliko trpljenja, če se bomo le pravočasno prebudili. V zadnjem delu intervjuja avtor govori o duhovnem cilju človeka in o tem, kako se mu lahko približamo

http://video.google.com/videoplay?docid=5897463004466037791

Kar misliš in čutiš . . .

OtrokLuci — Tue, 03 Feb 2009 11:06:27 UT

Življenje obstaja vse okoli nas. Podvrženo je našemu zavestnemu nadzoru in usmerjanju, pripravljeno ubogati, ko dovolj ljubimo. Kajti ves Univerzum sledi zapovedim Ljubezni. Karkoli si želim, se udejani, ko zapovedujem z Ljubeznijo.

Resnica Življenja je, da si ni mogoče želeti nečesa, česar ne bi bilo mogoče nekje v Univerzumu tudi udejaniti. Močneje, ko občutite željo, hitreje se lahko udejani. Če pa je nekdo tako neumen, da želi nekaj, kar škodi drugemu Božjemu otroku ali kateremukoli delu Božjega stvarstva, potem bo ta to enkrat plačal s stisko in pomanjkanjem nekje v svojem lastnem življenju.

Zelo pomembno je v celoti spoznati, da je Božji namen za vsakogar obilje vseh dobrih stvari. Bog je ustvaril Popolnost. Prav tako je Moč ustvarjanja in ohranjanja Popolnosti podaril tudi Svojim otrokom, da lahko vzpostavijo Božjo oblast nad Zemljo in vsem, kar je na njej. Človeštvo je bilo izvorno ustvarjeno po Božji podobi. Edini razlog, da ne upravlja z vrhovno Božjo močjo vsak človek je, da ne uporabi svoje Božanske avtoritete, ki je dana vsem z namenom vladanja tej Zemlji. Na ta način ne živijo zakona Ljubezni z oddajanjem miru in blagoslova vsemu stvarstvu.

To se dogaja zaradi pomanjkanja sprejemanja in priznavanja samih sebe kot Templjev Najvišjega Živega Boga.

Z Ljubeznijo in čaščenjem Velikega Jaza v svoji notranjosti osredotoči svojo pozornost na Resnico, zdravje, svobodo, mir, obilje ali katerokoli drugo stvar, ki si jo želiš z dobrim namenom. Nenehno ohranjaj željeno stvar v svoji zavesti in občutkih, saj ti jo bo to prineslo v tvoj svet in uporabo tako gotovo, kot obstaja veliki Zakon magnetne privlačnosti v Univerzumu. Večni zakon Življenja je:

Kar misliš in čutiš, to ustvariš v obliko.
Kjer so tvoje misli, tam si tudi ti,
ker ti si zavest;
in na kar meditiraš, to postajaš.

http://www.jaz-sem.net/index.php?path=nauk_jaz_sem

Endogeno dihanje

OtrokLuci — Sat, 31 Jan 2009 14:21:42 UT

Endogeno dihanje

Vse se začne in konča z dihom

Za številne ljudi, ki zaradi stresa, skrbi in bolezni živijo v nenehni napetosti, je sproščeno dihanje "znanstvena fantastika". Sprostiti se namreč ne moremo z naporom. Neurejen duševni svet pušča globoke sledi na telesu: zmede nam prebavo, pokvari držo in ukrade sproščen otroški dih, ki smo ga nekoč spontano obvladali.

Ko prvič odpremo oči, spustimo v pljuča tudi svoj prvi vdih. Do takrat dobivamo energijo naravnost od matere, po rojstvu pa jo moramo ustvarjati sami. Mehanizem, ki nam to omogoča, je dihanje. Toda sproščeni vdihi iz prvih mesecev se že v nekaj letih spremenijo v napeto sopenje ali pa se tako rekoč ustavijo in prsni koš otrpne.
Razlogov za to je veliko - saj jih vsi poznamo. V nasprotju z delovanjem prebave in bitja srca, nad katerima nimamo možnosti neposrednega nadzora, ter gibov skeletnih mišic, ki ubogajo narek naše volje, je dihanje ravno nekje vmes. Kadar nismo zavestno pozorni, ga usmerjajo parasimpatične in simpatične funkcije, ko pa se odločimo uporabiti svojo voljo, lahko do določene mere spreminjamo njegov ritem, globino, hitrost, dinamiko in še marsikaj.

Ključ sproščenosti?

S spremembo prehrane, delovnega stola ali obutve, sicer lahko v določeni meri uredimo težave s prebavo in sklepi, prav veliko pa s tem ne zmanjšamo življenjskega stresa, glavnega vzroka teh težav, medtem ko z vajami dihanja lahko dosežemo prave čudeže. Z njimi lahko sežemo celo do vzrokov napetosti in jih spremenimo. Posebno mesto dihanja med nezavednim in zavednim je ključ, ki odpira številna vrata.
Povsod po svetu poznajo take ali drugačne dihalne vaje, s katerimi je možno doseči različne rezultate. Danes jih na domači tržnici - tako mejne kot akademske znanosti - najdemo vsaj ducat, prirejenih, izboljšanih, dopolnjenih ... tako da med vsemi ni težko najti take, ki nam ustreza.

Endogeno dihanje

Pred nekaj meseci sem izvedel za tako imenovano endogeno dihanje. Ko sem ga preskusil na sebi in temeljito proučil obilo teoretičnega gradiva, sem se resno navdušil nad njim. Tehnika je neverjetno preprosta, in vendar izjemno blagodejno vpliva na ves organizem - aktivira cirkulacijo na celični ravni, tako rekoč prebuja otrple celice. Sestavljena je iz naslednjih dveh korakov:

Prvič: V vzravnani drži s prepono globoko vdihnemo (hitro, a ne prehitro), tako da se dvigne samo trebuh, ne pa tudi prsi in ramena. (Za vajo lahko naredimo nekaj običajnih globokih vdihov in izdihov pred ogledalom in opazujemo, kako se premikajo ramena in prsni koš, ali pa prosimo nekoga, da nas opazuje.)
Drugič: Med stisnjenimi ustnicami (ali pa skozi dihalni trenažer, ki ga je izumil Vladimir Frolov) karseda počasi izpraznimo pljuča. Vloga stisnjenih ustnic in trenažerja je v tem, da rahlo povečamo tlak v pljučih in s tem spodbudimo izločanje CO2.

Ta dva koraka ponavljamo od deset do petnajst minut vsako jutro in enako dolgo zvečer, lahko tudi med branjem, gledanjem televizije ali vožnjo avtomobila. Dolžino izdiha postopoma podaljšujemo. Večerno dihanje naj bi bilo nekajkrat učinkovitejše od jutranjega, če le po njem ničesar ne jemo. Prav tako ni priporočljivo dihati kmalu po jedi; bolje je po obroku počakati dve do tri ure. Morda se vam zdi neverjetno, toda po nekaj mesecih redne vaje boste lahko neprenehoma dihali z minuto in več dolgimi izdihi.

Je to vse?

Ja, to je vse. Tudi če veste samo to, bo endogeno dihanje obrodilo sadove, da pa bi se lažje odločili, sledijo podatki o raziskavah, iz katerih je vzniknila ta tehnika.

V. Frolov

Dihanje je izredno kompleksen fiziološki proces, ki ga sodobna znanost še vedno ne razume povsem, čeprav je v šolskih učbenikih vse videti povsem jasno. Toda strokovnjaki vedno znova presenečajo z novimi vizijami. Ruski zdravnik Grigorij Petrakovič je prišel na dan z drznim predlogom, da samo pljuča uporabljajo kisik iz zraka, medtem ko ostale celice v telesu proizvajajo kisik same in torej dihajo anaerobno. Na temelju te zamisli je biokemik Vladimir Frolov izumil preprost pripomoček, ki spodbuja endogeno oziroma notranje dihanje in v več desetletjih raziskav se je izoblikovala tudi obsežna literatura s pestro paleto uporabe tega pripomočka in samega dihanja.
Četudi Petrakovičeva zamisel ne drži popolnoma, vsekakor opozarja na pomemben del dihanja, ki se dejansko odvija v celicah, tako imenovano anaerobno dihanje oziroma glikolizo. Ko se začnemo gibati, telo potrebuje energijo, še preden je na voljo dovolj kisika od dihanja, zato jo v prvih desetih do tridesetih sekundah ustvari iz razpoložljivih virov, ki vsebujejo kisik: lipidov, proteinov in ogljikovih hidratov. Ta proces poteka brez navzočnosti atmosferskega kisika. Neželeni učinek je nastajanje mlečne kisline.
Ko se dihanje pospeši, pride do celic dovolj kisika za aerobno dihanje, pri katerem nastaja veliko več energije. Toda spet je tu neželeni učinek - nastajanje vodikovega peroksida, ki se pozneje spremeni v hidroksidni radikal - zelo močan oksidant, ki ovira delovanje celice. Po eni od najbolj priljubljenih znanstvenih hipotez naj bi bil ta mehanizem odgovoren za staranje.

Dve muhi na en mah

Endogeno dihanje izkorišča prednosti obeh dihanj, ki potekata v našem telesu, hkrati pa zmanjšuje oba neprijetna neželena učinka. Ob dihanju energijo črpamo pretežno iz anaerobnega mehanizma, obenem pa ohranjamo minimalen potrebni delež aerobnega dihanja; zmanjšamo tako nastajanje hidroksidnega radikala kot mlečne kisline.
Praktični rezultati so izredno spodbudni, če le zberemo dovolj moči in poguma, da se lotimo te težke vaje. Sedenje in počasno dihanje je navidez mačji kašelj, že po treh temeljitih vdihih pa vsakdo spozna, da gre za trdo delo. Prvih nekaj dni dihanja sem se močno znojil in znoj je imel tako neprijeten vonj, da sem šel takoj potem pod prho. Pozneje je znojenje ostalo, le vonj je izginil. Izdihi so se hitro podaljševali z začetnih dvajsetih sekund na petindvajset, petintrideset, petinštirideset ...
Sicer nimam nikakršnih zdravstvenih težav, vendar sem po endogenem dihanju s Frolovim "trenažerjem" opazil izboljšanje splošnega počutja, spomina, telesne regeneracije, povečanje energičnosti in prožnosti. Velike spremembe sem zaznal ob izvajanju drugih dihalnih vaj in športnih dejavnosti (zlasti pri teku). Dihi so daljši, bolj sproščeni, preponski, mehki. In gibi telesa jim gladko sledijo.

Spremembe so neizogibne

Endogeno dihanje je preizkusilo že na milijone ljudi po svetu. Njihova pričevanja govorijo o široki paleti izboljšanj zdravstvenih težav: uravnavanju krvnega tlaka, povečanju delovne zmogljivosti, odpravljanju sezonskih bolezni dihal, simptomov astme in nespečnosti. Nekateri govorijo celo o izboljšanju vida in spomina ter zdravja zob in dlesni. Nima smisla naštevati, saj se glavne spremembe dogajajo na celični ravni, to pa se neizogibno pozna na celotnem organizmu. Ko celice zahrepenijo po kisiku, začnejo "migati" in tako s to tehniko dihanja "telovadimo" s prav vsemi celicami v telesu.
Postopoma se način dihanja iz vaje prenese na nezavedno dihanje in spontano zadihamo drugače. Takrat pride do čudeža, ki sem ga omenil na začetku - z dihanjem spremenimo stanje svojega duha in celo okoliščine, v katerih živimo.

Ali ste vedeli ...

... da ima večina ljudi nezdrave dihalne navade? Zadržujejo dih, dihajo le z zgornjim delom pljuč ali pa plitvo in nepravilno. Značilni nezdravi vzorci dihanja so posledica fizioloških in psiholoških tegob, vendar tudi njihov vzrok.

... da je klinična raziskava, opravljena na 5200 posameznikih, ki so jih opazovali 30 let, pokazala, da je delovanje pljuč pomemben kazalnik splošnega zdravja in vitalnosti ter glavno merilo potencialne življenjske dobe?

... da je zmogljivosti pljuč povprečnega posameznika na vrhuncu sredi njegovih dvajsetih let? Potem se vsako desetletje zmanjša za 9 do 25 odstotkov!

... da bi dihalni sistem ob optimalni prehrani moral izločiti iz organizma 70 odstotkov odpadkov presnove? Ostanek naj bi izločili z blatom (3 odstotke), urinom (8 odstotkov) in znojem (19 odstotkov). Če se vam zdi pomembno vsak dan obiskati stranišče ali se občasno temeljito preznojiti, pomislite, kako dragoceno je šele optimalno dihanje!

Nikola Petrovič

http://www.viva.si/clanek.asp?arhiv=1&id=1618

Svetli Komet

OtrokLuci — Tue, 20 Jan 2009 10:53:55 UT

Naš temeljni namen je in bo soustvarjanje boljšega sveta. Želimo si, da bi dejavnosti, ki bodo potekale v okviru našega podjetja, pripomogle k srečnejšemu življenju vseh ljudi. Dejavnosti so ciljno naravnane in stremijo k izboljšanju življenja na fizični, čustveni in duhovni ravni.

Zavedamo se, da je celostna obravnava človeka, na vseh ravneh obstoja, tisto kar pripomore h končnemu rezultatu.

Ponujamo različna svetovanja (na primer za ustanovitev ekoloških podjetij, trgovin, osebno rast …), promoviramo izdelke, ki so ekološko sprejemljivi, organiziramo različne tečaje in predavanja.

Organiziramo tudi različne koncerte, na katerih združujemo ljudi in jih ozaveščamo ter nudimo sprostitev ob kakovostni umetnosti.

Naš cilj je razširiti naše dejavnosti po celotnem območju Slovenije.

Zmeraj smo tudi odprti za nove sodelavce z podobnimi idejami in interesi.

več na: http://www.svetli-komet.si/

Življenje

OtrokLuci — Thu, 15 Jan 2009 11:04:01 UT

Kaj pomeni živeti?

Živeti pomeni sprejemati spremembe,nove izzive,nenehno rast in razvoj,le takrat se človek počuti zares živega globoko v sebi.

"Kdaj si zadnjo stvar naredil prvič? Kdaj so se ti zaiskrile oči,..." poje Andrej Šifrer.

V življenju je edina stalnica sprememba!

Mnogokrat si življenje predstavljamo,kot nekaj težkega nedoumljivega,nepojasnjenega.Glavi vzrok za to je,da opažamo samo "slabe" strani,na dobre in pozitivne pa pozabljamo.

Vse prevečkrat se nam dogaja,da si tudi sami postavljamo težave in ovire,potem pa se sprašujemo,zakaj je temu tako in iščemo razloge v zunanjih okoliščinah,drugih ljudeh.Pri tem pa pozabljamo na lastne moči,ki jih nosimo skrite v sebi.Najlepše je ko odkrijemo,spoznamo in se zavemo lastnih neskončnih potencialov ter se začnemo zanašati na lastno moč.

Tako že lahko začnemo s spremembami,ki se nam zdijo sprva težke in nemogoče,ampak globoko v svoji biti se zavedamo,da so nujno potrebne za izbolšanje življenjskega položaja in okoliščin v katerih smo se znašli.Kmalu tudi opazimo prve rezultate naših sprememb,ki smo jih naredili.V sebi vsak dan močneje začutimo notranji mir,ki se postopoma širi na okolico,na naše bližnje.Stvari se začnejo urejati in postavljati na svoje mesto.

Prav tako se moramo zavedati,da za spremembe ni nikoli prepozno.Na začetku moramo vložiti več truda,potem pa,ko začnemo opazovati napredek,dobimo motivacijo za naprej,za še korenitejše spremembe.

Začnemo lahko enostavno s poslušanjem svojega telesa,katera prehrana mu ustreza in katero hrano zavrača in jo zaužijemo le zaradi navade.Začnemo se prehranjevati z zdravju bolj prijazno ter lažje prebavljivo hrano.Tako postanemo zmeraj bolj povezani s telesom in lažje prepoznamo njegove odzive ter namige za nasljednje spremembe.

(Moj članek iz revije Prepletanja oktober 2008)

o Luči ( Dajanje Ljubezni – vrata za prejemanje )

OtrokLuci — Sun, 21 Dec 2008 16:51:55 UT

Moje spoštovanje vsem ta dan, ko prihajam še enkrat, da vas vodim.

Danes ponovno govorim o Ljubezni – o dajanju Ljubezni. Mogoče mislite, da to enostavno pomeni, da ljubite drugo dušo, da želite ljubiti to dušo, da občutite Ljubezen do drugega. Je to, vendar želim povedati tudi, da je lahko dana na veliko globjem nivoju. Vidite, pogosto, ko ljubite drugega, pričakujete, da vam bo vrnil vašo Ljubezen ali pa upate, da bo kmalu prišel čas, da bo ta druga duša pričela vračati vašo Ljubezen. Pričakovanje je tu tisto, ki je vezano na vašo Ljubezen.

Želim vam povedati, da ko greste preko teh čustev pričakovanja, ko greste na nivo samo dajanja Ljubezni, ker je to v vašem srcu, in dajete nesebično drugi duši, bodisi je to človek ali žival, potem ste odprli velika vrata. Resnično, vrata neskončnih možnosti, vrata, ki vam omogočijo, da prejmete popolno obilje in veselje. Da, to je resnica o čemer govorim.

Kajti prav vaša duša odgovori z velikim veseljem, z veliko Ljubeznijo, razširi se v čudoviti Luči. In ta Luč iz vas sije navzven v vašo okolico in razsvetljuje vsakršno temo, nadalje, ta Luč potem potuje izven meja matrice vašega planeta in še dlje v vaš univerzum. To je velika Luč in tudi mnoge duše v drugih dimenzijah to vidijo. Ali vidite velikost moči Ljubezni – Luči?

Mnogo je bilo rečenega o Luči. To je pogosto uporabljen izraz v vašem besednjaku. Želim vam povedati, ker vam je ta beseda tako poznana, da ne podcenjujete njene pomembnosti in moči, ne odpravite zlahka besede Luč samo zato, ker ste jo slišali že tolikokrat. Ne, rečem vam, raje se veselite. Veselite se, da jih toliko izgovarja besedo Luč. Resnično imejte radost v vaših srcih, da tako veliko število duš uporablja to besedo in pozna ter čuti njen pravi duhovni pomen. Veselite se, kajti tako mora biti za tiste, ki želijo še razširiti svojo Luč duše. Za tiste, ki želijo stopiti v novo Zlato dobo.

Razumevanje, njena uporaba in to da ste prisotni v moči Luči je zgolj uvod, priprava za novo dobo.

Včasih je res, da lahko dajete Ljubezen drugi duši, te pa se odločijo, da se vrnejo domov in sprašujete se zakaj? “Zakaj” ni pomemben, kot je pomembno udobje in občutki Ljubezni, ki ste jih dali tako nesebično drugemu. Kajti ta Ljubezen, ki ste jo dali s tem namenom, bo pomagala duši, da prestopi v mir in v Luč. Kakšno resnično nesebično darilo ste dali drugemu.

In lahko povem tudi, da se vam bo to vrnilo desetkratno. Kajti kar ste dali, to boste tudi prejeli.

Ni nujno, da je to takoj, v vašem času, vendar veliko obilje veselja in Ljubezni se bosta prav gotovo vrnila k vam. Zato vam pravim, bodite odprti, bodite radostni – odprite srca, kajti ne morete nadaljevati in rasti z zaprtimi vrati vašega srca. In če bi našli ta vrata tudi za malo priprta, potem vam svetujem, da najdete zdravilca, ki vam bo pomagal k odpustitvi in ozdravitvi bolečine, ki se jo tako tesno držite.

Mojster Kuthumi

http://www.kuthumischool.com/sl/teachings/volume5/giving_love.php

VELIKI IZZIV SE JE PRIČEL

OtrokLuci — Thu, 13 Nov 2008 12:29:19 UT

Prebudite se mavrični bojevniki,
nosilci sonca,
svetlobna bitja galaktičnih širin.

Starodavni nebeški popotniki
ustvarjajte in uživajte v lepoti
in moči ljubezni Gaje.

Pozabite na nezaupanje.
Vi ste Božanski Otroci Sonca.

Pojdite s svojim srcem
in razdajajte svoje velike darove.

Prepustite se čarovniji Zemlje.

Tvoja prebuditev in tvoji skriti darovi
se bodo prebudili in premaknili druge.

Smeh, pesem, ples, dim, uživanje
in zaupanje v ljubezen
bodo ustvarili tok sprememb,
predvsem pa bodo premaknili
meje dvojnosti in odtujenosti
v čudež miru
in enosti na Zemlji.

izkoristi svoje darove v dobrobit Zemlje Gaje ...

SPOMNI SE ...

http://www.akademija-zivljenja.si/starodavni.htm

Živeti za prihodnost ali za sedanjost?

OtrokLuci — Tue, 21 Oct 2008 20:49:30 UT

Posebnost ljudi je v tem, da živimo za prihodnost. Hodimo na fakultete, ki nas ne zanimajo, zgolj zaradi sorazmerno dobro plačane službe (računalništvo, pravo, medicina, farmacija,..) oz. nekega papirja, ki ga bomo dobili po dovolj letih odrekanja, trpljenja in agonije. Po tej poti nadaljujemo, in se zaposlimo v službah, kjer se zgodba ponovi. Nekaj let oz. desetletij odrekanja, da bomo lahko na starost ali ko se upokojimo, živeli mirno in izpolnjeno življenje. Ko bomo imeli končno dovolj časa in denarja, da bomo lahko počeli vse tisto, kar si srce poželi.

Tudi če skrčimo na krajše obdobje, lahko vidimo nesmiselnost tega. 8 (ali več) ur preživljanja na dan, za 4 do 5 ur življenja, s tem da je ta preostali del dneva pri mnogih zapolnjen s takšnimi in drugačnimi neplodnimi mašili. Nato imamo 5 dni agonije na teden, za 2 dni oddiha, kjer se za malenkost lahko odpočijemo. Tako pride na 10 mesecev in pol trpljenja na leto, za mesec in pol sprostitve. Živimo torej le za 4 ure na dan, 2 dni na teden in 1.5 meseca na leto.

Ali če pogledamo podjetja. Zgleda tako, kot da jih zanima le to, da bodo več prodali, se razširili, zaposlili več ljudi, da bodo na koncu več zaslužili. Kakšen smoter vidijo v tem si težko predstavljam, če sploh kakšnega. Mogoče mislijo, da več ljudi, ko bo imelo njihov izdelek, srečnejši bodo - zato je potrebno čim hitreje, čim večim ljudem prodati izdelke, da bo čim prej končno ta opevani mir na Zemlji.

Življenje za prihodnost le to uničuje
Večino časa živimo torej za prihodnost (hitimo na cilj, oddih), medtem ko je zgolj sedanjost nujno zlo na poti do tja. Na prvi pogled je to zelo logično, kajti družba od nas zahteva, da nekaj damo v zameno. In ko bomo dovolj dali, bomo lahko na starost počeli to, kar smo si vedno želeli - saj so naše želje egoistične, nikomur ne koristijo, sploh pa ne družbi.

Vse lepo in prav v teoriji, vendar v praksi to ne deluje. Na starost ne bo sicer ne čas, ne denarja, ne energije. Ker smo si v vseh teh letih uničili telo, bomo večino časa preživeli pri zdravnikih in imeli vedno pri roki vsaj 5 škatlic tablet. Tudi ogromno denarja in energije bo šlo v ta namen. Kakšen smisel je torej vse to imelo? “Da. Žrtvovali smo se za družbo, kajti ta je sedaj boljša kot je bila prejšnja, in tako bodo lahko naši otroci imeli boljšo prihodnost.”

Je pa potrebno le malenkost zdrave pameti, da uvidimo, da v prihodnosti ne bo pitne vode, svežega zraka, zdrave hrane, pozitivnih človeških odnosov,… No, tega že sedaj v nekaterih predelih ni. ZDA so proizvedle 30 milijard litrov ustekleničene vode letu 2006 - preračunajte, koliko je to denarja za surovino, ki jo je v naravi v izobilju, a smo jo s svojim načinom življenja zastrupili.. Tako hitimo in tako močno si želimo prihodnosti in izpolnitve, ki nas tam čaka, da zanemarjamo sedanjost in s tem Življenje. Na osebnem nivoju se to odraža na zdravju telesa & psihe, na globalnem na zdravju našega malega planeta & družbe.

Ironično, ampak tako je, življenje za prihodnost le to uničuje. Z vsem tem odrekanjem, pod pretvezo, da delamo boljšo prihodnost za svoje otroke, smo le to še bolj uničili. Večina spoznava, da kmalu ne bo (oz. je že ni) prihodnosti, za katero bi bilo smiselno živeti… Kar pa še zdaleč od tega, da bi bilo to slabo, kajti s tem, ko ne bomo živeli za prihodnost, bomo lahko končno več časa posvetili sedanjosti.

Živali kot zgled
Zanimivo je, da vsi ostali prebivalci na tem planetu brez problema živijo v sedanjosti. Minerali, rastline, živali - na videz nenehno počno eno in isto, a so kljub vsemu temu videti izjemno mirni. Če se spomnite kakšne oddaje o življenju živali, lahko vidite, da večino časa počivajo ali pa se igrajo, sploh kakšni levi. Vedo kje imajo hrano, in ko je čas gredo na lov, sem pa tja se malo stepejo, in to je njihovo življenje. Če nimajo hrane, jo sicer malo bolj vneto iščejo, vendar brez kakršenga koli strasa in nemira. Oz. lahko pogledamo ptice okoli sebe, srne, metulje,…

Nadaljevanje na : http://www.zbudise.net/blog/2008/10/ziveti-za-prihodnost-ali-za-sedanjost/

Duhovna pot in pomen skupnosti

OtrokLuci — Tue, 14 Oct 2008 19:57:45 UT

verjetno poznate, ko pravijo, da “lahko napoveste svojo prihodnost, če pogledate ljudi, s katerimi preživite največ svojega časa.”

To zavedanje pride zelo prav, ko človek začne raziskovati način dojemanja sveta, ki ni v skladu z ustaljenim mišljenjem, ko začne slediti svojim občutkom, željam, strastem. Med poznanimi ljudmi ponavadi naleti na močan odpor, in bolj ko se trudi, da bi ga okolica razumela, bolj se izpostavlja nevarnosti, da ga uspejo prepričati v njihov prav in naposled se lahko konča ali vsaj za nekaj časa odloži celo lastna pot - porežejo ti na novo nastale, še nestabilne korenine.

Bližje kot smo z ljudmi, bolj ustaljena so prepričanja in predstave, kako naj bi se nekdo obnašal in kaj naj bi počel. Najbolj vidno je to pri starših in (pivskih) prijateljih. Verjetno se je vsak od nas znašel v situaciji, ko je predstavil svojo idejo, željo. “Kaj ti pa je, da ti gredo take stvari po glavi. Pa saj veš da to ni zate, daj zresni se.” “Se zavedaš kako malo je ljudi, ki v tem uspejo,” “dej ne seri stari, enga rukni pa daj mir,” “pa kako lahko trdiš, da ima ta človek dobro srce (pa čeprav globoko spodaj), mar ne vidiš, kaj vse mi je naredil - hujši je od hudiča.” “Ti kar zaupaj ljudem, ja. Ampak boš videl, kako hitro ti bodo zasadili nož v hrbet.”

V takih trenutkih se ponavadi zgodi, da človek podleže pritiskom in se vrne na staro pot in star, omejen, nelogičen način dojemanja sveta.. Vsaj za nekaj časa, dokler se občutek/želja spet ne pojavi, tokrat močnejši. Sedaj lahko ponovi staro napako, ali pa je končno uvidel, da se je potrebno počasi oddaljiti od starih omejujočih poznanstev - vsaj dokler korenine ne postanejo dovolj močne. Velikokrat to pomeni tudi namerna ali nenamerna gradnja zidu okoli sebe, “nimam časa,” “ne da se mi,” “imam druge stvari,” “boli me koleno, ne morem“.. dokler te končno ne kličejo več.

Taka je bila moja izkušnja, s to razliko, da se nikoli nisem počutil zares domačega med takšno družbo. Že od nekdaj so me zanimali alternativni pogledi na svet, ter poglobljene debate - ki so se včasih zgodile v opitem ali drugače omamljenem stanju - vse dokler niso ugotovili, da je to tako ali tako neplodno filozofiranje, ki z realnostjo nima nobene povezave.

Torej, ko človek zapusti staro družbo, se kar na enkrat znajde SAM - prvič v življenju (pustimo sedaj to, da se tudi v družbi počutimo osamljene). Starih ljudi ni več, novi še niso prišli. Kaj sedaj? Mogoče je bil to včasih veliko večji problem, predvsem na kmetih in je morala biti res velika želja, da je nekdo zapustil domače in “šel v svet.” Danes pa to ni več potrebno, kajti “v svet” lahko gremo kar od doma, ali pa če skočimo v bližnjo knjižnico. Seveda se najde boljša in slabša literatura, vendar nekaj je zagotovo, vemo, da nismo sami, ki tako razmišljamo. Za začetek je dovolj že v iskalnik napisati kar človeka teži ali morda kakšno vprašanje, recimo “kdo sem jaz” - in če ne drugega, najdete stran zbudise.net.

Večji problem danes je lenoba, pri meni je bilo to zelo dobro vidno (in malo še vedno je). Približno sedem let nazaj sem na internetu prebral eno knjigo (v slovenščini), ki me je sicer totalno zmedla, a po drugi strani pripeljala do marsikaterega vira - a to šele po nekaj letih. Najprej sem nekaj mesecev razmišljal le o tej knjigi, ne da bi si prebral še kakšno drugo, ne da bi raziskal še kaj drugega. Po nekaj mesecih sem si končno sposodil drugo knjigo, in spet razmišljal o njej. Po dveh letih sem končno šel na tečaj, ki je držal nekaj časa, potem sem bil nazaj v starih vzorcih. So se pa ti časovni razmiki krajšali, in sedaj sem tu, kjer je na mizi najmanj pet knjig.

Knjige, internet, forumi, blogi,.. imajo seveda velik vpliv in so za marsikoga odskočna deska, a je potrebno iti naprej. Čisto drugače je, če se lahko o teh rečeh v pogovarjate v živo, tako da dejansko pred seboj vidite celega človeka, in ne le temne črke na beli podlagi. Zato so kakšni tečaji izjemno koristni, sploh takšni, kjer se spodbuja povezovanje udeležencev, ali pa se odvijajo daljši čas. Tako dobite nov krog ljudi, s katerimi se družite, skupaj raziskujete, se podpirate v trenutkih izgubljenosti,… Skratka, ustvarite si svojo skupnost, svojo sangho. Lahko sta to le dva človeka, ali pa več ljudi - vendar ni dobro preveč (več kot recimo 5), ker potem se lahko kaj hitro izgubi povezanost.

Danes je v Sloveniji ljudi, ki ne vidijo smisla v običajnem načinu pogleda na svet, ogromno. Le malo se je potrebno odpreti, se malo potruditi in pokazati zanimanje in zagotovo boste našli veliko sebi podobnih ljudi. Je pa potrebno paziti na nekaj reči. To, da ljudje drugače razmišljajo, ne pomeni, da govorijo absolutno resnico, ne pomeni, da so dognali najvišja spoznanja. Vse kar je, je to, da ne vidijo smisla na stari poti, in odkrivajo nove poti. Dostikrat na napačen način, tako da bi lahko rekel, da danes ni težko najti ljudi, ki drugače razmišljajo, težje je najti ljudi, ki drugače razmišljajo in hkrati znajo živeti med “običajnimi” ljudmi. “Manjka” ljudi, ki so prišli tako daleč, da so jim zrasle močne korenine, da lahko z novimi spoznanji mirnejše živijo v tem svetu, hkrati pa niso odvisni od sveta (materialne dobrine, prepoznavnost, renome, družbeni status,..) - to pa je precejšnja redkost.

Tudi od učiteljev, vodij tečajev, boste slišali marsikatero globoko spoznanje, in tudi marsikateri lapsus. Zato ne gre nikogar jemati kot boga, svetnika, odrešitelja in verjeti vsaki besedi. Kar hitro se potem zgodi, da ljudje slepo začno slediti (na pol) slepemu človeku, ki ga lahko zanese in si predstavlja, da nekaj ve - glede na to, da ima toliko privržencev. Kar v končni fazi pomeni izgubo tako za učitelja kot za privržence. Pogovarjati, deliti svoja mnenja, se skupaj učiti in rasti, da. Ali pa tudi “učiti” in dajati nasvete, ok. Vendar pa ne kot absolutno resnico, kot edino pravo pot, niti je ni smiselno tako dojemati - ne glede na to, kdo to daje, tudi če je prof. dr., zdravnik, duhovnik ali živi kristus/krishna/buddha/mohamed.

Zato tudi sam, pogovore v živo, pa ne glede na to, kdo mi stoji nasproti, tudi če je kakšen, ki “ve veliko več od mene in je že zelo daleč na duhovni poti in tik pred spoznanjem resnice,” ga jemljem bolj kot živi dokaz, da je marsikaj možno narediti, kot majhen kazalec. Če že imam kakšne konkretne kazalce, potem so to mojstri modrosti, ki so poznani na svetovnem nivoju. Pa še takrat, če se ne poklapa z mojim načinom razmišljanja, z mojimi dognanji, vem da nekaj ne štima, ter da je potrebno dodati raziskovanje in poglabljanje - preko drugih priznanih mojstrov in predvsem lastne tišine, ki vodi do lastnih uvidov. Slepo zaupanje meni ne leži. Tudi Buddha pravi, “budite luč samemu sebi” - zaupajte sami sebi, s tem da ste dovolj iskreni in si upate priznati, kdaj ste zašli s svoje poti; kar občutki oz. čustva dostikrat povedo.

Kaj hočem torej povedati. Na začetku poti, se je potrebno obdati z viri in ljudmi, ki so že naredili določene korake. To pa tudi pomeni, da se oddaljimo od ljudi, ki nas omejujejo in držijo v starih, nedelujočih prepričanjih. Najpomembnejše pa je, da si najdemo najboljše kažipote proti resnici, s tem, da ničemur in nikomur slepo ne zaupamo in da smo vedno pripravljeni raziskovati, tudi na lastno pest. Konec koncev pa vedno velja: “Življenje je najboljši učitelj.”

vir: http://www.zbudise.net/blog/2008/10/duhovna-pot-in-pomen-skupnosti-sanghe/

Kaj je res?

OtrokLuci — Mon, 06 Oct 2008 21:36:43 UT

Kaj če bi bil-a najmogočnejša oseba na planetu?

Kaj če bi se vse, kar bi se dotaknil-a, spremenilo v zlato?

Kaj če bi bil-a magnet, ki privlači k tebi vse tvoje želje?

Kaj če bi mir in harmonija nenehno prežemala tvoje bitje?

Kaj če bi bil-a nenehno obkrožen-a z ljubeznijo, prijatelji in smehom?

Kaj če bi bilo tvoje telo in zdravje v popolni harmoniji?

Kaj če ti rečem, da vse to že zdaj imaš?

Omejitve so za tiste, ki ne verjamejo.

Kaj je res prvi del http://www.youtube.com/watch?v=6xYOfWUzblQ

POSTAVITI PRAVO VPRAŠANJE

OtrokLuci — Sat, 06 Sep 2008 18:27:58 UT

Nekaj v nas pravi, da so radost, sreča in izpolnitev mogoče. Radi bi iznašli ustrezno orodje, a se ne zavedamo, da nam je bilo neverjetno orodje za uresničenje te možnosti že dano. To orodje se imenuje življenje. Razmislite o naslednjem: življenje je orodje za dosego nečesa. Življenje, ki ti je dano, lahko uresniči to možnost.

Ali želiš sprejeti to možnost? Vprašanje ni “Mar ne bi bil rad srečen?” Vsakdo bo rekel: “Jasno.” Ampak ali želiš sprejeti to, da je življenje orodje, s katerim lahko dosežeš največjo radost, največjo srečo? Vse kar počnemo, je namenjeno temu, da bi bili izpolnjeni. Vendar mi ne pomislimo, da nam to, kar počnemo, da bi bili izpolnjeni, izpolnitve morda ne bo prineslo. Stvari, ki jih počnemo, so lahko potrebne zaradi veliko razlogov, a z njimi ne bomo dosegli cilja, ki se mu reče resnična radost.

Vsak dan imaš priložnost za to. Ali imaš sposobnost pogledati na sleherni dan kot na nov dan? Prepoznati vrednost trenutka? Biti izpolnjen? Da, imaš. Res? Imaš? Mi smo popolnoma zadovoljni z razočaranji in s tem, da svoje razočaranje izražamo drugim ljudem. Če gre nekaj narobe, tako spregovorimo. Nihče pa noče govoriti o dobrih stvareh, ki se dogajajo. Govorjenje o tem, da smo živi, ni zanimivo.

Imaš sposobnost prepoznavanja, kaj je dobro. Počni to. Če bi bilo življenje platno z barvami – ali bi slikal? Če bi življenje bilo boben – bi igral nanj? Mogoče bi rekel:“Ne znam slikati. Ne znam igrati. Ne vem kako.” To so izgovori. Če res ne veš kako, se tega lahko naučiš. Treba se je potruditi in poiskati ter razumeti. Dobil si orodje za to. Imenuje se življenje.

Učenje je tako odmaknjeno od nas, da ne vemo, kaj pomeni. Obstoj merimo s svojimi dosežki in neuspehi. Živimo v svetu, kjer je mogoče vse urediti v hipu. Za vse se najde rešitev. Človek si misli: “Rad bi bil srečen. To pa res ni težko.” Takšen je končni sklep. Ni se ti treba ničesar naučiti ali razumeti; do vsega obstajajo bližnjice.

V tem svetu takojšnjih rešitev jaz govorim: “Kaj je življenje, se moramo učiti.” To se gotovo zdi kot nenavadno sporočilo, ker ljudje mislijo, da so naleteli na še eno reklamo. “Ste nesrečni? Ni problema! Izvolite, pogoltnite to tableto.” Jaz pa pravim: “Uči se. Odpri oči. Opazuj. Poglej okoli sebe. Vse, kar vidiš in doživljaš, nekega dne ne boš več mogel gledati in doživljati. Razumi, prišel bo namreč čas, ko ne boš mogel razumeti ali se zavedati radosti razumevanja.”

Na nek način bi radi dobili zmožnost zrenja v prihodnost. Ne boš je dobil. In kakšno prihodnost si želiš? Takšno, ki si jo boš sam oblikoval? Ali prihodnost zmaja, ki se je strgal z vrvice? Ki ga premetava. Ko se stvari dogajajo naključno. Kakšne bodočnosti si želiš? Sam vidiš, da je negotova. Toda zagotovo si lahko izpolnjen kljub vsej negotovosti, saj izvir izpolnitve ne prihaja iz zunanjega sveta. Izvir je v tebi. In tega se moraš naučiti – zavedanja sebe, takšnega kot si. Zato pa moraš razumeti, da je življenje orodje. Če bi razumel možnosti, ki obstajajo ta trenutek, se ti ne bi bilo treba ozirati v preteklost ali se pritoževati nad njo. Pravimo: “Takšno je življenje,” ker nam je to rekel zaupanja vreden človek in se o tem nikoli nismo spraševali. Toda ali smo se kdaj vprašali: “Kako naj uporabljam orodje življenja, ki mi je bilo dano, da dosežem, kar bi rad dosegel?”

Nekateri bodo rekli, da je to napačno vprašanje. Srce vam bo reklo, da je to čudovito vprašanje. Postavite to vprašanje nekomu, ki ve. Srce bo vedelo, kdaj bo prejelo pravi odgovor. Vse, kar se dogaja, je pomembno – ne nepomembno – za vnovično doseganje izpolnjenosti, vsak dan.

Če se naši pogovori sučejo okoli vsega, kar je narobe, je poslušanje dobrih novic lahko težavno. Vendar je dobro. Dobro je, da živite. Dobro je, da obstajate. Dobro je biti srečen. Dobro je biti izpolnjen. Dobro je živeti v jasnosti. Dobro se je učiti in razumeti. Dobro je tisto, kar je pomembno. To so bile vedno dobre novice. In vedno bodo take.

Vir:TPRF

Zbrani biseri !

OtrokLuci — Tue, 12 Aug 2008 15:29:52 UT

Martin Kojc:

Vse je dobro in nič ni slabega.

Ne razmišljam kot (običajen) človek,temveč pustim da misli v meni.

Smejte se in smejte.Smejte se,naj se zgodi karkoli.To je najbolši recept za vse tiste,ki se še
ne morejo vedno in povsod smejati,ker še ne vedo,da je vse čudovito urejeno in ni treba
ničesar na novo urejati.

Človek se bo rešil vsega zla, slabega in nezaželenega šele tedaj, ko bo spoznal, da zlo sploh nikjer ne obstaja.

---------------------------------------------------------------------------------------------

Anthony de Mello

Če te kdo užali, lahko dvigneš svojega duha v višave, kjer te žalitev ne more doseči.

Oboje - to, od česar bežiš, in to, po čemer hrepeniš - je v tebi

Kaj pomagajo oči, če je srce slepo?

---------------------------------------------------------------------------------------------
Anastazija, Zveneče cedre tajge

Povej, kdo vendar, kateri človek, bi se želel roditi na svetu kot posledica izključno telesnega užitka? Vsakdo bi rad bil plod velike ljubezni, hotenja po ustvarjanju življenja in ne kot posledica telesnega užitka. Tisti, ki vzpostavijo lažno zvezo, bodo iskali resnično zadovoljstvo naskrivaj. Hoteli se bodo polastiti vedno novih teles ali pa bodo ponižani in vnaprej obsojeni izkoriščali svoja telesa; pri tem se bodo le intuitivno zavedali, da se prava milost resnične zveze vse bolj in bolj oddaljuje od njih.
-----------------------------------------------------------------------------------------------

Carlos Castaneda

Tuhtaj in si delaj skrbi, preden se za kaj odločiš. Ko pa se enkrat odločiš, pojdi lepo po svoji poti in se ne moti s skrbmi in pomisleki - se milijon drugih odločitev je pred tabo... Tako dela bojevnik.

---------------------------------------------------------------------------------------------
Eckhart Tolle:

Kaj bo ostalo od vseh strahov in stremljenj,
povezanih s tvojim težavnim življenjskim položajem -
ki iz dneva v dan pritegnejo večino tvoje pozornosti?
Morda pomišljaj - dolg centimeter al dva,med datumom
rojstva in datumom smrti na tvojem nagrobniku?
Za tvoj lažni jaz je to moreča misel.Zate osvobajajoča!

Čustva so telesna reakcija na razum - lahko bi rekli odsev razuma v telesu.
"Čustvo" (emocija) dobesedno pomeni "motnja".

-----------------------------------------------------------------------------------------------

Osho:

Naravno zavedanje je nenaporno in neprekinjeno.Je bolj spontan odziv na trenutek,kot pa
zavedanje delovanja.Ni načrtovano,zato je nekonfliktno.Ne skladišči se v spomin,ampak v
občutenje.

Nihče ne postane razsvetljen,razsvetljenje se zgodi.

------------------------------------------------------
Tao Te Chin (Lao Tzu)

Kar je zakoreninjeno z lahkoto vzklije,
kar je nedavno je lahko popraviti,
kar je krhko je enostavno zlomiti,
kar je majhno je enostavno razmetati.

Prepreči težava preden nastanejo.
Uredi stvari preden nastanejo.
Veliki borovec zraste iz majhnih korenin.
Potovanje dolgo tisoč kilometrov
se začne izpod tvojih nog.

Če hitiš v akcijo, spodletiš.
Če se poizkušaš oprijeti stvari, jih izgubiš.
Če siliš projekt v dokončanje,
uničiš kar je bilo skorajda dozorelo.

Zaradi tega gre Mojster v akcijo
s tem, da pusti stvarem lastno pot.
Ostane miren tako na koncu,
kot na začetku.
Nič nima,
zaradi tega ne more nič izgubiti.
Kar si želi je ne-poželenje;
kar se uči je odučiti se.
Enostavno opominja ljudi
kdo so vedno bili.
Za nič drugega ne skrbi kot za Tao.
Zaradi tega skrbi za vse stvari.
----------------------------------------------------------------------
Smo to, kar je naša globoka želja, ki nas vodi.
Kakršna je naša želja, takšna je naša volja,
kakršna je naša volja, takšna so naša dejanja,
kakršna so naša dejanja, takšna je naša usoda. (Upanišade)