http://netlog.com/MarikaGabezMarikaMarikaMarikaGabezhttp://sl.netlogstatic.com/p/tt/001/121/1121202.jpgSlovenijaRadovljica Stran s profilom osebe MarikaGabez

MarikaGabez

ženska - 46 let, Radovljica, Slovenija


vir RSS

Blog / Oznake / otroške voščilnice

Pokaži vsa blog sporočila

Blog sporočilo z oznako 'otroške voščilnice':


  • Števika za rojstni dan otroka

    Čisto preprosto, ko ne najdemo nobene druge boljše ideje, ali ko obdarovanca ne poznamo tako dobro, da bi se tudi skozi voščilnico prilagodili tistemu, kar pač njemu veliko pomeni. Številka pa je tudi sama za sebe dovolj zgovorna in mogoče v notranjosti zadostuje zgolj naš podpis, kadar pa dodamo še lepe misli.....toliko lepše.

    Številko si natisnemo in jo poljubno, s poljubnimi barvnimi pisali ali drugimi barvami pobarvamo.

    Obrežemo in jo nalepimo na pripadajoč barvni karton. Tu je največkrat najpomembneje upoštevati spol otroka, moramo pa se tudi barvno prilagoditi papirju ali dodatkom, ki jih bomo uporabili za podlago.

    Sama sem v teh primerih uporabljala ležeč format voščilnice in kot je opaziti, nobena nima dodanega napisa. Te so trenutno v delu (sicer še zgolj idejno). Če vstavimo še napis na sprednjo stran voščilnice, bo voščilnica spet malce drugačna in mogoče sploh ne bo potrebovala kakšnih dodatkov.

    Pri ozadju sem jaz puščala naokoli nekaj belega robu osnovnega kartona, saj se mi zdi, da se lepo poda k številkam, ki se tudi nahajajo na veli podlagi. Za dodatke pa.....po želji in tistem kar imamo na voljo: stari ostanki darilnih trakov, kakšne minimalistične rožice, vrvice, zelo lepi so tudi gumbi, na katere smo že davno pozabili, da jih sploh imamo.........skratka......domišljija je brez meja.

  • Dva različna svetova

    Dva različna svetova, ki ju želim danes predstaviti......

    Otroške voščilnice mi pravzaprav niso predstavljale kakšnega večjega problema. Lepo je delati za otroke. Veliko motivov, žive barve, pisane kombinacije.......In pa še majhen pomočnik :) Moja najmlajša hči, ki je včasih polna takšnih in drugačnih idej. Je pa pri teh voščilnicah zanimivo, da mi je vedno največji izziv delati za točno določeno osebo. Takrat sicer ponavadi nastanejo kakšni kompleti (tule pa predstavljam samo voščilnice)., takšni in drugačni. Mogoče pa zaradi tega, ker sem izjemen opazovalec, ki zna brati otroško dušo? To "branje" so mi podarili moji otroci in pa vsi tisti ostali, ki jih je naša hiša vedno polna. Tako se kar velikokrat naredi, da skozi podarjeno darilo otroku nevede pomagam staršem spoznavati njihove lastne otroke. Včasih je začudenje kar veliko.


    Čisto drugo poglavje pa so bile moške voščilnice. :) :)
    To pa ni šlo in ni šlo! Pomanjkanje idej, pomanjkanje motivov, barvna enoličnost.......Dolgo se je zatikalo. Sprva sem se lahko posluževala zgolj nekaj motivov, ki si jih delimo na forumu COC. Sama nisem bila sposobna ustvariti kaj več, kot nekaj podobno "zmazku". Potem pa so me okoliščine nekako prisilile v pospešeno razmišljanje. V eni od papirnic, kjer se prodajajo moje voščilnice, so tulili zaradi pomanjkanja voščilnic na tem področju. Uhhhh! Morala sem nekaj ukrenit. In tako so počasi začeli nastajati prvi 3d in piramidni motivi. Ponoči sem sanjala ribiče :) in razne druge "tipično moške" so me preganjale kar naprej.
    Ampak k sreči so zadeve stekle. Vsaj začela sem in to je bil velik korak za mene, ki sem bila pred tem popolnoma brez kakršne koli ideje.

    Nisem ravno zadovoljna in vedno se mi zdi, da je vse skupaj že kot nekakšna dolgo izpeta pesem.
    Torej čakam novih navdihov, novih idej....pa naj pridejo od koder koli pač že.

  • Nekoč sem bila tudi jaz majhna deklica

    Sicer je tega že davno, pa vendar se še vedno rada spominjam tistih dni. Malih pisanih oblekic, ki mi jih šivala mama, včasih kvačkala ali spletla. Kljub štiri letni razliki med menoj in sestro, sva bili velikokrat napravljeni popolnoma enako. Tudi predpasnike sva imeli.
    Danes se moja najmlajša (osemletnica) šopiri v oblekicah in krilih, preoblači kot manekenka (vsaj meni se tako zdi).

    In ko sem zapazila voščilnice oblekice, sem to preprosto morala probati. To je bil resnično izziv, katerega sem se močno veselila. In tako sta nastali dve. Pri rumeni sem uporabila tiskan papir, pisano sem risala sama z gel pisali v kombinaciji voščenk. Obe imata predpasnik iz barvnega transparentnega papirja.