MarikaGabez
ženska - 46 let, Radovljica, Slovenija
- Prijatelji |
- Knjiga gostov
- | Slike
- | Blog
- | Skupine
- | Video posnetki
- | Kriki
- | Povezave
Blog 68
ZLITA S PAPIRJEM
Mislim, da je že sam naslov dovolj zgovoren. Papir tako in drugače skozi moje življenje. Včasih je bilo veliko pisane besede, potem sem sčasoma to zaradi povečanja družine opustila, saj ni bilo več pravega navdiha, miru, časa.....
Potem sem se vrnila nazaj k papirju, škarjam, lepilu.....
Predvsem izdelujem voščilnice za vse priložnosti. Kjer so otroci, so seveda tudi razni papirni okraski, dekoracije. V moji delavnici se tako najdejo še razne mini knjige, spominski albumi, knjižna kazala, škatlice, vrečke....
Sem pa tudi nekakšna ljubiteljska zbiralka in seveda tudi izdelovalka ATC (Artrist Trading Card) in pa FBP (Fat Book Page) kadar mi le čas dopušča, kar pa je vse bolj poredko. Tu že dolgo sodelujem tudi pri mednarodnih menjavah.
Torej na kratko: RADA imam PAPIR.
-
Jesenska preklopna voščilnica
Danes pa je pritisnil mraz
Pri nas je bilo kar -1,5 stopinje. Pa bomo spet lahko kurili 
. Glavi kurjač pri nas sem namreč jaz.
Včeraj sem dokončala neko jesensko poizkusno serijo. Gre za novo obliko voščilnic, bi jo poimenovala kar "preklopna".
Del, ki je naliman na spodnji strani se namreč pri zapiranju preklopi preko sprednjega lista, ki je približno samo polovičen. Na levi strani se s pomočjo 3d traku in oblike, ki jo moramo dodati na malo trši papir ali kar karton, ta voščilnica potem zapira.
V mapi predloge pa so tudi štirje različni papirji (če jih kdo potrebuje). Seveda jesenski in delani računalniško. -
Servietne božične voščilnice
Preprosta tehnika, pri kateri potrebujemo razne motive papirnatih servietkov ali pa potiskanih papirnatih robčkov. In pa seveda ...najbolj enostavno: lepilo, ki je namenjeno prav za to tehniko. Lepila se da dobiti v raznih ustvarjalnih trgovinah.
Primer: lepila za servietno tehniko
-podlaga ročno izdelan papir
Za voščilnice motive (ne pozabi! servietki morajo biti razplasteni; uporabljamo samo eno zgornjo plast) nalepimo na malo trši papir in jih potem, ko se posušijo, obrežemo.
-vata kot dodatek na kapi
Pripravimo si podlago za voščilnico in motiv postavimo nanjo. Tako se lažje odločimo, ali bomo dodajali kakšne druge podlage motivu, ga mogoče obrezali kako drugače. Podlago prilagodimo motivu tako, da poizkušamo loviti odtenke barv.
In ko imamo servietni motiv na voščilnici, nam preostane še kakšno dodatrno dekoriranje: bleščice, izsekani motivi, nalepke, trakovi, pentlje (te največkrat naredimo okoli motiva predno le tega prilepimo na voščilnico)....Dele na motivu lahko tudi dodatno poudarimo z raznimi pisali.
Toliko zaenkrat o preprosti in osnovni servietni tehniki za voščilnice.
Mogoče še pripomba: razne trgovine (tudi knjigarne, papirnice ali otroške trgovine) ponujajo tudi komplete, kjer v škatli dobimo osnovni material za servietno tehniko. Lahko ga nabavimo sebi, je pa tudi priročno darilo za otroke, ki radi ustvarjajo. -
Pa je prišla ...jesen
Sicer že nekje sredi tedna, tista koledarska. V našem koncu se drevesa še niso začela "preoblačit" v svoje čudovite barve, ki prav vsak dan ponujajo nove poglede, ki tako zelo vplivajo na moja razpoloženja.
Na jesen nekako začutim tisto vse polno nagonskega v sebi. Kot bi se kot mnogo predstavnikov živalskega sveta pripravljala na takšno ali drugačno preživetje zime. Opazila sem, da se s prihodom jeseni spremeni tudi moj način kuhanja, celo oblačila postanejo nekako temnejša in zanimivo..... jeseni pospravljam veliko več kot preko poletja.
Seveda se je potrebno pripravit za zimo. Naša kurjava je sprva rastla nekje na širni Jelovici in potem so tisti ogromni hlodi prispeli do nas. Kar nekakšno spoštovanje me prevzame vsakič znova ob pogledu na te mogotce in nekakšen občutek krivde, kot da sem nekomu nekaj ukradla. Skratka....spomladi smo jih razžagali na dolžino in najdebelejše razcepili. Na jesen pa je čakalo žaganje. Sedaj ne čutim več takšnega strahospoštovanja ob pogledu na tisto dolgo skladovnico.
Zapela je motorka in skladovnica se je počasi spreminjala v kupe, ki so izginjali v klet. In vse to z namenom, da bodo končali svojo pot v peči. Nekaj pač moraš kurit, sem sklenila sama pri sebi.
Vmes pa me je jesen kar gnala: pod jablano kupček odpadlih jabolk, ki so končala v loncu skupaj z nekaj sladkorja in cimetovimi paličicami. Kuhan kompot sem prelila in jabolka zmiksala skupaj z jagodno marmelado, ki je nekako sklenila, da bi mogoče prezimila na polici. Vmes se je že spekel biskvit, čisto navaden, brez kompliciranj, le v dveh barvah. Razrez, jabolčno jagodna mezga namesto lepila in na vrhu jedilna čokolada.......hitro in preprosto. Za sladek prigrizek po celodnevnem boju z lesom.
In jesen je tudi prinašalka (sicer v naših krajih ne toliko, kot po svetu) norčavega dneva ali Noč čarovnic. Tako so letos prvič v moji delavnici nastale voščilnice tudi na to tematiko. Zaradi otrok.
-
Pikapolonica poleti v nebo in .....
...mi prinesi zlato kolo.
Tako nekako so nas učili kot otroke. Preprosta oblika pikapolonice in pa njena osnovna dvobarvnost sta zelo vabljivi na različnih področjih ustvarjanj. Tokrat sem si za podlago drznila uporabiti lep, rahlo svetlleč črn papir. Čudovito. Le za pisanje besedila moramo izbrati pravo pisalo. Mogoče namig: srebrno gel pisalo, za tiste bolj razigrane pa živo rdeče pisalo. Motive sem izmenično lepila na črne in rdeče podlage, tako da so kar malček debeli.
Seveda pa ni nujno, da je podlaga črna. Tule sem izbrala zeleno podlago. Dodan napis je preprost, kratek: za tebe.
"Za tebe sem željo poslala v nebo."....nekako tako je bilo mišljeno.
-
Odpadni materiali na voščilnicah
Tole se je dogajalo včeraj.
V luknji brez prave ideje, ali pa je ideja še nekako bila, pa pri roki ne materiala za izvedbo.....sem se poigravala z odpadnimi materiali, ki sem jih nekako vkomponirala na voščilnico. Bilo je ........."gužvastvo" in vroče v moji šok sobi. Razni osebki so se kar naprej menjavali. Mlajše dva sta delal papirni nakit, naš tamladi je sestavljal, lepil in barval avionček, druga hči se je poigravala z barvnimi lepili (tisto v stilu tipične mladostne zaljubljenosti).....jaz pa......
Odpadek ta, odpadek oni.
Kako ga porabiti?
Saj mi tega vendar ni treba, ampak zaželela sem si malo spremembe.
Kot prvi sta nastali teli dve iz darilnega papirja.
Kaj holem....
modra je letos moja priljubljena barva. Torej sličico sem obrezala, jo nalepila na modro podlago in potem izrezala 4 tanke zlate trakove, ki sem jim nalepila ob robovih te sličice. Preostale modre praznine sem porisala z gel pisali.
Tale pa je nastala v nekakšni stiski. Že nekaj časa se pripravljam, da hčeri popravim nekaj kosov nakita, da ponovno dobim "nakitni minimalistični" občutek, saj je potrebno na novo narediti nekaj kosov za božična darila.
Pa sem se poigravala z žičko in kleščami, perlicami. Smrečica je ....pa uganite
Ostanek pene, ki se uporablja pri polaganju laminata. Super zadevica, rahlo bleščeča, ko jo obračate in tudi ne čisto ravna, pač pa rahlo valovita. V njo sem zatikala žičke z nanizanimi perlicami in na koncu dodala samo še nekaj nalepkic za popolnitev praznin.
Pri zadnjih dveh pa sem uporabila papirnata podstavka za kozarce.
Rdečega, mehkega in rahlo reliefnega, sem preko šablone posprejala z zlatim sprejem. S 3d pisalom v tudi sem dodala pikice, naokoli pa z gel pisalom narisala še nekaj dodatkov.
Tale zeleno beli podstavek (madona, le kje neki sem jih dobila, da jih imam kar 100 kom.?!) pa sem morala v sredini prelepiti z zelenim papirjem, ker je bil podstavek potiskan. Ta zeleni krog sem porisala z zlato snežinko. Ko je bil pritrjen na podlago (vmes sem dodala še v X dva zlata trakca, ki jih imam tudi preveč), sem z gel pisalom dorisala še nekaj krogov v valoviti izrez.
No, takole so nastale tele voščilnice iz odpadnih materialov.
Kaj vse je včasih primerno....raje ne bi. Tudi mreže v katere je pakiran krompir, smo že uporabljali
-
Pop-Up preproste voščilnice
Napisala sem preproste v naslovu, ker pop-up voščilnice (tiste bolj zahtevne) so prav umetnina, ki zahtevajo vešče vihtenje z rezili, največkrat seveda skalpeli, to pa meni nekako ne gre od rok ravno najbolje.
Način, ki sem ga uporabila je čisto preprost.
Daljši list sestavimo v harmoniko in ostanek papirja odrežemo. V treh zadnjih pregibih 2x zarežemo s škarjami (koliko /tako globoko, kot široko/ je odvisno od velikosti podlage in pa tudi motiva, ki ga potem dodajamo v notranjost). Te zarezane dele potem zapognemo proti notranjosti in voščilnico ponovno zložimo, da s spritiskom nanjo ojačamo vse robove.
In potem nam ostane še dodajanje motivov in pa izdelava sprednje in zadnje strani.
Jaz sem tule rešila čisto preprosto ......s koščki obdelanimi s servietno tehniko.
Na ozadje sem lepila manjši konček in na zapognjen del večji konček enakega motiva.
Voščilnica prosto stoji. Prostora za pisanje je več kot dovolj.
-
Števika za rojstni dan otroka
Čisto preprosto, ko ne najdemo nobene druge boljše ideje, ali ko obdarovanca ne poznamo tako dobro, da bi se tudi skozi voščilnico prilagodili tistemu, kar pač njemu veliko pomeni. Številka pa je tudi sama za sebe dovolj zgovorna in mogoče v notranjosti zadostuje zgolj naš podpis, kadar pa dodamo še lepe misli.....toliko lepše.
Številko si natisnemo in jo poljubno, s poljubnimi barvnimi pisali ali drugimi barvami pobarvamo.
Obrežemo in jo nalepimo na pripadajoč barvni karton. Tu je največkrat najpomembneje upoštevati spol otroka, moramo pa se tudi barvno prilagoditi papirju ali dodatkom, ki jih bomo uporabili za podlago.
Sama sem v teh primerih uporabljala ležeč format voščilnice in kot je opaziti, nobena nima dodanega napisa. Te so trenutno v delu (sicer še zgolj idejno). Če vstavimo še napis na sprednjo stran voščilnice, bo voščilnica spet malce drugačna in mogoče sploh ne bo potrebovala kakšnih dodatkov.
Pri ozadju sem jaz puščala naokoli nekaj belega robu osnovnega kartona, saj se mi zdi, da se lepo poda k številkam, ki se tudi nahajajo na veli podlagi. Za dodatke pa.....po želji in tistem kar imamo na voljo: stari ostanki darilnih trakov, kakšne minimalistične rožice, vrvice, zelo lepi so tudi gumbi, na katere smo že davno pozabili, da jih sploh imamo.........skratka......domišljija je brez meja. -
Hudiča!....celo šivanko znam uporabljati!
Sicer je tale naslov malček za "ušesa privlečen"
Seveda da znam uporabljat šivanko, le nisva v prav posebno prijateljskih odnosih. Pri prvi in drugi hčeri, pa ob selitvi v hišo in še v mojih bolj zgodnjih letih, sem toliko zašila, da imam občutek, da imam tega dovolj za praktično vse življenje. Sicer nobenih posebnih umetnin, to je tista pot življenja, za katero nisem nikoli dozorela in se tudi ni za bati, da bi.
Ampak tele prikupne smrečice sem pa morala preizkusit. Teh nekaj ravnih šivov bom pa že zmogla, sem si rekla in delo mi pride prav ob pozno popoldanskem kofetkanju. Tako so nastale tele tri voščilnice. Osnova je šivana z zeleno nitjo, perlice pa sem nizala na prelivajočo rumeno nit. Na koncu še nekaj dodatkov in lepljenje na podlago. Sicer mi niso kaj vem koliko pri srcu, ampak so pa moje
-
Sladka oborožitvena tekma
....ki se vsakodnevno dogaja pri vožnji z avtobusom me ubija.
Ja, ravno tako se počutim.....kot bi me nekdo pri vožnji z avtobusom ubil!
In to pri čisto preprosti, vsakodnevni vožnji mojega otroka (kaj hočemo, mora na avtobus, če želi priti v šolo). Sicer bi me lahko vse skupaj že davno izučilo, saj to ni nikakršna posebna nova izkušnja iz področja moje vzgoje otrok, ampak me vseeno vsakič znova zaboli. In otroka je težko pripraviti na to, da mora čisto vsak dan posebej imeti trdo kožo kot slon.
Jaz pa piham od jeze, kadar me ne vidijo. Otroci, mislim.
Piham nad starši, ki tako prikupno razpravljajo in povedo toliko pametnega o vzgoji in kako oni to pa ono in drugo odločno Ne, kako se temu "streže" in podobno, da največkrat tiho obmolknem kot mala miška, ki je trdno prepričana, da je z njo nekaj narobe.
Grrrrrr!
Domov se pelje vsak dan avtobus kjer so otroci oboroženi s takšnimi ali drugačnimi sladkarijami. Da, oboroženi! Šolska malica je fuj (je z zakonom obvezna) in šolsko kosilo fej in tja hodijo, ker pač tako zahtevajo starši. Na avtobus je treba malček počakati, nedaleč stran pa stoji lepa in obilno založena trgovina. In oborožitvena tekma se začenja! Lov na sladkarije je odprt.
Pa kje jaz to živim? Ne mislim moj kraj.....ampak kar celotno našo prelepo deželico. Obmetavanje z bomboni je tako s strani tistih, ki imajo vsega dovolj, kot tistih, kateri starši prejemajo socialno podporo. S strani prvih malček več. Pa sem omenila samo primer "sladke oborožitvene tekme". Takšnih primerov je ho la la.
Meni pa doma ostane trdno stanje za svojimi načeli, kar ni vedno ravno preprosto. In pa neprestano spraševanje same sebe, kako naj ublažim otrokovo in mojo drugačnost, brez da bi morala pristati na ustaljeno miselnost množic? -
Kako preprosto naredimo voščilnico za rojstvo
Seveda mislim takšno, ki je malce drugačna po obliki in že njena sama oblika nosi sporočilo.
Potrebujemo en kos barvnega papirja, malce tršega, lahko tudi šeleshamer. Na običajem list ali tudi časopis si narišemo predlogo. Polovico slinčka, ki mora v ramenskem stiku imeti malce širšega robu, kajti tu je prepogib voščilnice. Ta papir prepognemo in obrežemo s škarjami. Tako dosežemo, da sta obe polovici (desna in leva) enaki.
Sedaj pa potrebujemo še košček kakšnega potiskanega papirja (darilnega, ovojnega, lahko ga porišemo sami......) in pa nekaj darilnega traku, ki služi za okras.
Prvo izrežemo osnovo. Pazimo, da papir prvo prepognemo in predlogo postavimo na zapognjen del. Tako dobimo voščilnico, ki lahko prosto stoji. Zgornji (potiskan) papir največkrat obrežemo malo manjšega kot osnovo. Lahko uporabimo tudi čisto pravo blago in če smo vešči vezenja, nanj lahko tudi kaj izvezemo. Predno na osnovo dodamo ta zgornji del, pa pritrdimo levo in desno še okrasni trak. Lahko ga kar fiksiramo s končkom lepilnega traku, ki ga kasneje prekrije zgornji del voščilnice.
Sama sem v enem primeru dodala penaste rožice in slinček ob robovih porisala z gel pisali. V drugem primeru pa sem na zgornji del dodala tri črke posute z bleščicami in rob zaključila z gel pisalom tako, da sem posnemala pravo šivanje, se pravi sem narisala šive.
