MarikaGabez

ZLITA S PAPIRJEM
Mislim, da je že sam naslov dovolj zgovoren. Papir tako in drugače skozi moje življenje. Včasih je bilo veliko pisane besede, potem sem sčasoma to zaradi povečanja družine opustila, saj ni bilo več pravega navdiha, miru, časa.....
Potem sem se vrnila nazaj k papirju, škarjam, lepilu.....
Predvsem izdelujem voščilnice za vse priložnosti. Kjer so otroci, so seveda tudi razni papirni okraski, dekoracije. V moji delavnici se tako najdejo še razne mini knjige, spominski albumi, knjižna kazala, škatlice, vrečke....
Sem pa tudi nekakšna ljubiteljska zbiralka in seveda tudi izdelovalka ATC (Artrist Trading Card) in pa FBP (Fat Book Page) kadar mi le čas dopušča, kar pa je vse bolj poredko. Tu že dolgo sodelujem tudi pri mednarodnih menjavah.

Torej na kratko: RADA imam PAPIR.

• Ju hu hu! ...Krompirjeve počitnice

  Še malo, pa jih bomo dočakali.
  Današnji otroci so res srečni otroci. Ko sem bila jaz "smrklja" ni bilo govora o kakšnih jesenskih počitnicah, danes pa........In tako se jih jaz vsako leto veselim, kot bi bile moje, nekaj za kar so me v otroštvu prikrajšali, pa sedaj dobivam nazaj. Ne vem, če moji otroci niso malce dvomljivi in premišljujejo o tem, da je z menoj nekaj narobe, ko že navsezgodaj, preden gredo v šolo, poplesujem.... navijam glasnost radia do še sprejemljivega (hvala bogu za hišo!, kajti iz stanovanja bi me izselili )....poskakujem sem ter tja....
  
  No, pa k današnjemu ustvarjalnemu DUHCU.
  
  Takole je nastala četica voščilnic za hčerine prijatelje v šoli. Mislim, da bodo tudi oni sprejeli sklep, da sem malček nora, ampak saj to za njih ne bo nič tako zelo novega. Imajo večkrat to priložnosti, da "mojo nenavadnost" izkusijo na lastni koži.
  
  Pa še ena novička ustvarjalnega Duhca:Uspelo mi je nekako skupaj spravit Zvezdno voščilnico, za katero idejo sem z njenim dovoljenjem ukradla Jasni, ko sem videla njene voščilnice Jasna....HVALA
  
  Na blogu pa pripravljam prikaz, kako se napravi tale simpatična škatlica.
  
  Bi jo imeli tudi vi?
  Jaz jo imam

  • 23 oktober 2008
  • 4 komentarjev
  • ocena: 10,0

• Selitev dela proizvodnje

  He he he..... .
  Če že v resničnem življenju trenutno nimam možnosti selitve, naj jo imam vsaj virtualno. Torej samo sporočam, za vse tiste, ki jih zanima, da bom odslej ročna ustvarjanja bolj podrobno predstavljala na mojem blogu. Tako mi je nekako "bolj od rok" zaradi povezave s tujino.
  
  Lahko me najdete na:
  Svet otrok
  Iz božične delavnice
  Želim, voščim, pošiljam.....
  
  Sedaj pa nazaj v nov boj z umazanimi cotami in lonci.

  • 23 oktober 2008
  • 4 komentarjev
  • brez ocene

• Korak nazaj

  ...se dogaja v mojem življenju.
  
  In kako zelo sovražim to!!!
  Po nekaj preležanih dneh, kar je pri meni svojevrstna umetnost, saj ponavadi že drugi dan dobim tako strašne bolečine v kolkih, sem se počasi sestavljala nazaj. V red je bilo treba spravit zaležanost, pa boleče kolke, kar ni mačji kašelj. Nemoč ki sem jo čutila, me je čisto otopila. In potem še moja čudna narava ....Če bi pri mojem zdravem telesu naokoli frfotal prah in bila posoda z umazanimi cotami do vrha polna...me sploh ne bi motilo. V bolezni me moti vse. Pa se prepričujem in govorim, da je to samo moja "tečna" psiha in da je vse tako, kot je pač ponavadi vsak dan. Res sem grozna in če bi mogla, bi se opravičila vsem bolnišnicam kjer sem ležala in naokoli stresala svojo tečnobo ali bolje nerazumljive zahteve.
  
  In v vsem tem dogajanju pride povabilo na družinsko srečanje. Ravno to sem še potrebovala! Biti v istem prostoru z osebo, ki mi je uničila življenje! Ne gre. Tako se bom udeležila samo tistega dela, ki se bo odvijal zunaj. Tam bom vsaj lahko dihala in globoko zajela sapo.
  
  In ravno to povabilo je bila pika na "I", ki me je postavila korak nazaj, saj je prišlo v trenutku moje vse splošne tako fizične kot psihične šibkosti. Na plano privrejo spomini in vse ostalo, kar človek misli, da je že kolikor toliko pokopal, pozabil, omilil, odpustil.......
  
  Ampak korak nazaj pomeni tudi to, da še vedno korakam!
  Torej bo že jutri lahko drugače in grem naprej. Ma kaj lahko? ...seveda bo!!!

  • 21 oktober 2008
  • 2 komentarjev
  • brez ocene

• Nekaj zadnjih novosti

  V album voščilnic sem dodala nekaj novosti zadnjih dni.
  
  
  
  To je nekaj voščilnic kot serija Preprosta bela smreka, potem še S kravo v Novo leto, bunkice......
  Vse sem računalniško obdelovala in prilagajala, tako da bi se čim bolj približala tistemu, da je zelo malo nepotrebnih odpadkov.

  • 20 oktober 2008
  • 0 komentarjev
  • brez ocene

• Oktober me je nekako omrtvinčil

  Vsaj tako se počutim.
  
  Začel se je prav "veselo". Pa ne za mene, pač pa za nekoga, ki je z mojim bančnim računom nekaj kupoval v tujini. Sem mislila, da me bo kap, ko sem pri dvigu naletela na skorajda prazen račun. Predno bom ta denar videla, če ga sploh bom.....bo minilo...Se kar nagibam k temu, da denarja pač ne bo. Ho la la ! Pa ravno meni se to naredi, ko nimam ne klika in tudi mogoče zgolj nekajkrat letno plačam z kartico, drugače pa operiram z gotovino? Nekako bom morala tole preživeti in v prihodnjih mesecih mi prav gotovo ne bo lahko. Bo treba priti na "zeleno vejo".
  
  Potem me je v svoje kremplje zagrabila bolezen. Kako to sovražim!
  Počutim se nemočno in ne vem, ali je samo pri nas tako....ampak nihče nič ne naredi namesto tebe. V opravičilo lahko rečem samo, da so bili tudi drugi bolniki.
  
  Skratka nič kaj prijazen oktober.
  Tudi tule na me je veliko stvari "Nerviralo". Pa kaj neki za hudiča počnejo določeni "moji prijatelji"!?!?!?! Očitno bom tudi jaz morala začeti delati sekcije. Zgodovino njihovih "akcij" mi vsak dan prekrijeta zgolj dva "osebka", Grrrrrrrrrrr!!!!!!!! Pa nič pametnega. Le klikanje 1001 ženske, ki se tako ali drugače sprehaja po . Sem prav jezna.
  Pa kupček nerazumljivih prošenj za prijateljstvo. Le zakaj bi bil 14-letni mulc moj prijatelj? Samo prošnja, nič obrazložitve, ničesar. Ali pa nekdo, ki ima v svojem profilu 127 prijateljev, pa med njimi ni niti enega moškega?
  
  Rada spremljam, kaj delajo moji prijatelji, kaj se jim novega dogodi, pišejo ali dodajajo fotografije. Ravno včeraj je eden izmed njih naložil obilico čudovitih jesenskih fotografij, ki jih je posnel preko vikenda. Kar začarale so me in za nekaj časa prikovale pred monitor.
  
  Počasi bom začela ugotavljati, da tale netlog sploh ni tisto, kar potrebujem, želim.
  Ne, ne bom se poslovila, ker pač nisem človek, ki kar tako odhaja. DO sedaj sem v dolgih letih "zapustila" zgolj dva foruma. Enega zaradi vsakodnevnega 24 -urnega posiljevanja z določenimi izdelki)in s tem sem bila nekako prisiljena, da sem odprla svoj forum, ki uspešno deluje že tretje leto in bi živel tako naprej tudi brez mene); drugega pa ker je nekaj oseb motilo, da preveč ustvarjam. GRRRR!!!!! Tega res ne potrebujem! Živi in pusti živeti.

  • 19 oktober 2008
  • 2 komentarjev
  • brez ocene

• Rožnati oktober – svetovni mesec boja proti raku dojk

  Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in predstavlja kar petino vseh rakov. V Sloveniji zboli za rakom dojk vsako leto še vedno več kot 1000 žensk in kar 400 jih zaradi te bolezni umre.
  Pretresljivo.
  
  Sicer moram odkrito priznati, da se bolj kot na slovenskih tleh, s tem srečujem v virtualnem svetu našega planeta. V tujini poteka nešteto raznih akcij, ki so tako ali drugače povezane z "Rožnatim oktobrom" "rožnato pentljo". Eden izmed takšnih projektov je tudi na forumu kjer sodelujem in poteka skozi ves mesec oktober. Preprosta tema, preprosta navodila z eno samo omejitvijo v letošnjem letu: roza barva mora biti vodilna nit na voščilnici (največkrat se ta barva pojavlja drugače na voščilnicah za majhne deklice, dojenčice)in kot lik se ne smejo pojavljati rože (ki so drugače verjetno najpogostejši lik na voščilnicah).
  Tako se letos veliko pojavljajo roza pentlje delane v različnih tehnikah, z različnimi materiali. Sama sem se odločila za tole preprosto serijo Zvezdaste svečke.
  
  
  Fotografijo sem posnela pred kakimi dvemi leti in jo sedaj uporabila za izdelavo ozadij, bordur in okrasnih elementov. Sam motiv, ki se pojavlja na vseh štirih voščilnicah je na podlago dodan s pomočjo 3d traku in je sestavljen iz treh plasti. Ostalo so samo različne postavitve, različni papirji, podloge.
  
  Naj ob tem spomnim še na to, da je v letošnjem letu v Ljubljani zaživel Državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk, DORA, ki se bo tekom prihodnjih mesecev širil po vsej Sloveniji in tako resnično postal državni.

  • 15 oktober 2008
  • 0 komentarjev
  • ocena: 10,0

• Non luctu, sed remedio opus est in malis.

  Non luctu, sed remedio opus est in malis. ali "V nesreči ne smeš jokati, ampak iskati zdravila."
  
  Lepo rečeno, a velikokrat težje narejeno. Izrek sem napisala na list papirja in si ga obesila na mesto, kjer se največkrat zadržujem. Preprosto ne smem dopustiti, da solze najdejo pot, da maestersko palico prevzameta bolečina in razočaranje. Potem se zaprem in prepustim, da me nosi po še večjih čereh in brzicah, ki v vsakem svojem divjem spustu prinašajo le še nove čeri.
  
  Tako sem se odpravila ven. Ne sama. V družbi otrok.
  Iskali smo jesen. Mogočna gospa nas je pozdravljala na vsakem koraku in v meni prebudila tisto dobro in me napolnila z drobnimi iskricami.
  
  Posuta gozdna tla, drevesne krošnje na modni pisti neponovljivih kreacij, reka, ki je spremenila svoj vodostaj in prav tako pokazala jesenski obraz in jesensko preobleko, tam se je množica gob borila za mirno sožitje na otoku jeseni in nekje na oddaljeni skali je nepremično stala ptica, ki se sploh ni zmenila za nas........
  
  Otroci itak živijo z neko svojo neuničljivo pozitivno energijo, ki mi je dopuščala, da sem se prepustila mislim o dobrem, o realnosti in ne upanju; o bolečini, ki ne boli in sanjah, ki bodo ostale sanje, dokler bom sama sanjala.
  
  Samo prepustila sem se in preživela čudovite ure, ki so me nekako napolnile z močjo. Kako malo pravzaprav potrebujemo ljudje. Ne veliko, kajti preveč je kot preslana hrana, kot prepoln kozarec, kot sanje, ki postanejo mora......

  • 14 oktober 2008
  • 1 komentar
  • ocena: 10,0

• BUUUU.......

  Štirikrat letno so pri meni obdobja, ko na veliko pečem piškote. Prvič je to ponavadi tam malo pred veliko nočjo, drugič pa pred božičem. Dve peki pa "padeta" na račun otrok. Vsa ta štiri obdobja, ko je kuhinja kot bi vanjo padla bomba imajo čisto poseben čar. Vsi tisti vonji, vročina, prekladanje sem ter tja, okraševanje.....predvsem pa žareče otroške oči, ko pomagajo, izrezujejo po svoje, sestavljajo, kombinirajo, se trudijo z vsemi tistimi pripomočki za okraševanje.....
  
  In ena takšna otroška peka se je dogajala v tem tednu. Ponavadi vsega tega ne stlačimo zgolj v en sam dan, saj je še toliko drugega, kar ne moreš in smeš izpustiti. Pa naj bo za začetek ena skupinska fotka, ki je nastala, ko smo to otroško "čudo" zavili (ponavadi je ta peka povezana tudi tako ali drugače s šolo in morajo biti izdelki tudi kolikor toliko zaščiteni, zaviti).
  
  Recept za vse male pošati ali nepošasti je čisto običajen recept za piškote. Tiste, ki vedno uspejo, pravim jaz. Torej:
  500g moke
  250g surovega masla
  140g sladkorja
  1 zavitek vanilijevega sladkorja
  2 jajci
  limonina lupinica
  
  sladkor v prahu in sok limone za sladkorni led
  živilske barve za barvanje ledu
  pri duhcih stopljena čokolada za oči in usta
  za lizike lesene paličice (jaz sem uporabila kar te za ražnjiče, le skrajšala sem jim oz. razpolovila)
  
  Moko, sladkor, vanilijev sladkor, jajce, limonino lupinico in margarino zamesimo v testo, ki ga za 1 uro postavimo na hladno v hladilnik.
  Testo razvaljamo kakšnih 0,5-1 cm debelo.
  Lizike režemo z okroglim modelom. Za duhce sem jaz skrivila star obroč za krofe. Pri lizikah moramo pred peko v del,ki pride na dno vtisniti še leseno paličico. Na rahlo jo od zgoraj pritisnemo s prsti.
  Naložimo na pekače obložene s peki papirjem in pečemo v že ogreti pečici na 100 stopinj 12-14 minut.
  
  Piškote ohladimo in ohlajene premažemo s sladkornim ledom in okrasimo po želji.
  
  
  Ker je ravno jesen, pa pravijo, da se potem konec meseca po nebu in zemlji sprehajajo razne pošasti, so poleg lizik tokrat nastali tudi mini Frekiji (tako smo jih poimenovali) , v modro zelenih odtenkih. Kot druge "pošasti" pa pajki. Piškote smo postavljali na papirno podlago iz rumene podlage, črnega kroga in nog.
  
  Ostalo pa so bile takšne ali drugačne lizike, majhni prijazni duhci (tokrat s srebrnimi in ne čokoladnimi očmi) in pa pisani zmaji (posnemanje oblike zmaja, ki jih spuščamo v zrak).
  
  Nekaj časa je še ostalo za ušpičit kakšno "strašno". In tako so nastale še štiri škatlice na zgornjo tematiko.

  • 10 oktober 2008
  • 5 komentarjev
  • ocena: 10,0

• Let it snow -kako je nastajala serija

  Različne serije so pri mojem delu zelo pogoste. Razlogov za to je več. Eden izmed njih je prav gotovo smotrna izraba papirja. Drugi razlog pa ta, da me veliko motivov in papirjev preprosto povedno posrka in moram poizkusit to ali ono.
  Za danes bi rada pokazala, kako je nastajala serija Let it snow.
  
  Začelo se je s pregledovanjem foruma, na katerem sodelujem in tam sem naletela na sliko »topper-ja«, ki ga je za nas uporabnike izdelala angležinja Bayswake, ki ima izreden talent za oblikovanje raznih sličic in izreden občutek za barvne usklajenosti. Prav vsak teden ponudi nekaj novega in to deli z nami.
  
  Ta njen »topper » me je čisto posrkal. Pritegnil me je sam motiv in pa ….barve. Čudovite za poigravanje in pa vedno gledam tudi iz čisto praktične perspektive: kaj od drugih netiskanih materialov je potem še možno dodajati poleg.
  
  
  Po osnovni sličici se lotim prvo izdelave papirjev za podlage. Pri tem uporabljam dva različna računalniška programa, saj vsak ponuja nekaj, kar drugi nima. Odvisno od vzorca papirja je to delo lahko narejeno zelo hitro, pri kakšnem pa se lahko tudi zavleče in velikokrat tudi dolgo nisem zadovoljna z narejenim. Vedno moram namreč imeti pred očmi, kako se bodo potem ti papirji sestavljali v celoto. To pa velikokrat takole »v mislih« izgleda popolnoma drugače, kot pa se pokaže pri samem delu. In ker uporabljam zelo raznolika sestavljanja, je konec koncev tudi pomembno, da je raznih papirnih odpadkov čim manj, saj potem takšno delo ni več smotrno.
  
  Več papirjev je/bodo dodanih skupini prijatelji.
  
  Ko je narejenih nekaj listov ozadij, se lotim obdelave same sličico. Velikokrat jo namreč že pri računalniški obdelavi dodajam na kakšno od ozadij z obrezovanjem. V primeru te serije tega nisem naredila, saj barve ozadij dopuščajo lepo dodajanje enobarvnih papirjev, ki se skladajo s tiskanimi vzorci.
  
  Sem pa v tej seriji ta postopek uporabila za izdelavo napisa. Besede so bile izbrane čisto naključno, po trenutnem navdihu, ki me je prevzel ob pogledu na zasneženo pokrajino. Še vedno pa je potem tak napis ročno dodajan/lepljen na različne papirne podlage.
  
  
  Samo sličico sem obdelala za piramidno tehniko; se pravi računalniško obrezovanje motiva saj potem te sličice skupaj sestavljamo s 3d trakom ali blazinicami, da dobimo tisti izgled večplastnosti. Tu sem uporabila dve različni velikosti.
  
  Pri samem oblikovanju detajlov –elementov za na voščilnico je tudi pomembno, da že pred oblikovanjem vem, kakšno obliko in pa velikost voščilnice bom izbrala. In konec koncev tudi to, kako različne postavitve mi elementi nudijo, saj je več kot 90% mojih voščilnic narejenih tako, da niti dve nista enaki. Čeprav se elementi ponavljajo, so vsakič drugače sestavljeni v celoto ali pa pri končnem »finiširanju« dodajam drobne elemente, ki spreminjajo voščilnico in ji dajo pečat edinstvenosti.
  
  
  V celotni seriji se brez izbranega motiva pojavlja samo ena voščilnica, na kateri je zgolj napis. Za ta primer povečan in obdelan z tremi različnimi barvami bleščic.
  

  • 6 oktober 2008
  • 1 komentar
  • brez ocene

• Za študentko

  Tale reč pa je bila težka
  
  Že tako so sama darila eno "težavno področje" mojega življenja. Pa še kar nekaj takšnih poznam. Ideje, ideje, ideje!!!!! Ali pa ideja je, samo kaj, ko bi za to potreboval kar cel božičkov koš denarcev. Potem pa je pri meni še drug vidik, ko rada vidim, da je poleg tudi nekaj, kar naredim z lasnimi rokami. Se mi zdi, da šele tako dam darilu življenje.Seveda pa ne bi o tem, kako je še posebej težavno poiskati primerno darilo za moškega.Velikokrat je njihovo nezadovoljstvo ob prejetem podobno tistemu, ko žensko bitje razočarano zapusti frizerski salon.
  
  Voščilnica in stoječe stojalo za štiri knjižna kazala sta nastala že prej.
  
  Motiv metulja in rože, delano v 3d tehniki. Knjižna kazala pa so dodatno še prevlečena s posebno folijo za zaščito.
  
  Potem sva se s hčero lotili kolažnih listov za album. HuH!!!!!
  To pa je poglavje za sebe. Barvne kombinacije, dodatki, tekst.......Vse naj bi nekako izgledalo okusno. Pa ne uspe vedno najbolje, ali drugače: ne uspe vedno po pričakovanjih tistega, ki dela.
  
  Takole je na kupčku zloženih nekaj že obdelanih listov.
  
  In za konec še zaviti darilo. Silikonska pištola, trakovi, žičke, okrasni papir......Tudi tu je bilo zaradi števila kosov kar nekaj komplikacij.
  
  
  Povzetek: obdarovanka zelo zadovoljna.

  • 5 oktober 2008
  • 0 komentarjev
  • ocena: 10,0

« < 1 2 3 4 5 ... >